Valenčič a Premb, Ludvik (med 1600 in 1650–po 1701)

Valenčič a Premb Ludvik, nabožni pisec, r. v prvi polovici 17. stol. na Premu na Notranjskem, u. neznano kdaj po 1701 verjetno na Češkem. Frančiškan je postal 1656 v kranjski franč. provinci Sv. Križa, nato prestopil v češko provinco Sv. Venčeslava, kjer je 1693 postal predstojnik samostana Hejnice (Heindorf), 1697 pa samostana Jindřichuv Hradec (Neuhaus); 1701 je bil v samostanu Glatz v Šleziji. Ker je samo 1683 izpričano podpisan s priimkom, sicer pa je bil vedno naveden z inicialkami ali P. Ludovicus a Premb, je v literaturi (Weibl, Furlan) obravnavan kot Ludvik Premb. – Glavno V-evo delo je redovni molitveni in obredni priročnik Via Franciscana vitae aeternae, ki je prvič izšel v Pragi 1676, tretjič (z avtorjevim popolnim priimkom) 1683, nato vsaj še 1701 in 1723, osma izdaja 1743 pa ima namesto kratice Fr. L. že Fr. H., kar pravega avtorja popolnoma zakriva. Isto knjigo so nekoliko spremenjeno 1745 in pozneje še večkrat izdali nemški franč. iz Lenzfrida na Švabskem z naslovom Via Franciscana ad caeleste Hierusalem oz. v nem. Weeg der Franciscaner nach dem himmlischen Jerusalem, Kempten(vsaj 1766 in 1793, morda že 1747). Tudi lat. izdaji iz Innsbrucka (1882 in 1891) sta anonimni, na novo urejena natisa 1912 (Regensburg) in 1926 (Innsbruck) pa je pripravil p. Paul Laschan in je tako prvotno V-evo avtorstvo postalo popolnoma zabrisano. Slov. franč. so priročnik v lat. izdali v Lj. 1837 menda v priredbi p. Ferdinanda Vonča (Bonča), ki je za brate laike i. l. oskrbel tudi manjši slov. (Regelza Manjshih bratov) in nem. povzetek (Regel unseres seraphischen Vaters). V-eva zamisel, dati sobratom v roke priročnik z vodilom in oporoko ustanovitelja, z najvažnejšimi molitvami in rimsko–serafinskim koledarjem, je našla tako ugoden odmev, da so se izdaje vrstile druga za drugo skoraj do naših dni. – Prim.: St. Aljančič, študija (arhiv SBL); A. Furlan, ČZN 1926, 32 po rkp. C. Weibla Bibliotheca scriptorum ex Ord. franciscano (franč. samostan, Novo mesto). Slk.

VALENČIČ a PREMB Ludvik, v literaturi Ludvik Premb, nabožni pisec, r. v prvi polovici 17. stol. na Premu na Notranjskem; datum in kraj smrti sta neznana, verjetno je umrl po 1701 na Češkem. 1656 je postal frančiškan kranjske province Sv. Križa, nato češke province Sv. Venceslava; 1693 je bil imenovan za predstojnika samostana Hejnice (Heindorf), 1697 samostana Jindřichuv Hradec (Neuhaus); 1701 je živel v samostanu Glatz v Šleziji. Pripravil je priročnik, ki obsega vodilo in oporoko ustanovitelja franč. reda, izbor molitev in rimsko-serafinski koledar, Via Franciscana vitae aeternae. Ta molitveni in obredni priročnik je izšel prvič v Pragi 1676, sledilo je več izdaj; po 1745 je knjiga večkrat izšla, na novo urejena, in prvotni avtor je bil pozabljen.

Prim.: SBL IV, 324–25 in tam navedena liter.

Ured.