Vakselj, Anton (1899–1987)

Vakselj Anton, matematik, r. 9. dec. 1899 v Ljubljani šol. slugi Ignacu in Franji r. Vadnu, živi tu. Klas. gimn. v Lj. je obiskoval 1910–7, moral k vojakom (predčasno maturiral v šol. l. 1917/8). Na univ. v Lj. je bil 1919 (2 sem.) slušatelj tehn. visokošol. tečajev, študiral 1919–20 (2 sem.) na tehn. fakulteti, 1920–2 (4 sem.) matematiko in fiziko na fil. fak., tu 1922 dipl. iz matemat., 1923 pa doktoriral z disertacijo iz matemat. analize: Doneski k teoriji linearne diferencialne enačbe drugega reda s štirimi singularnimi točkami (izvleček v francošč.: Comptes rendus 178, Paris 1924, 298–300). Služboval je v Lj.: 1922–5 asistent na fil. fak. (vmes se 1922–4 s franc. štipendijo izpopolnjeval na fil. fak. v Parizu); 1925–42 suplent in prof. na mestni ženski realni gimn.; 1942–5 uradnik na mestn. finančnem oddelku (vmes 1943 habilitiran za prof. matematike na fil. fak., a ni predaval); 1945–6 prof. na III. gimn.; 1946–61 redni prof. matem. na tehn. fak. ter 1961–71 na fak. za strojništvo, kjer je bil 1971 upokojen.

Napisal je knjige: Osnove matematike I, 1952 (izdelal aksiomatično in genetično teorijo števil), Matematika II, 1949; Višja matematika II, 1960 (cikl. skripta s študij. gradivom za študente tehn. fakultet). Številne so znanstvene razprave, mdr. s področja matemat. analize: Sur les substitutions linéaires (Comptes rendus 178, Paris 1924, 1135–7), v njej razvil in dokazal stavek iz avtomorfnih funkcij; diferencialne geometrije (študij ploskev), ki sodi med najpomembnejše V-evo znanstv. delo: Ein Existenztheorem der Flächen konstanter Krümmung (Math. Zft 32, Berlin 1930, 347–50); Beiträge zur Flächentheorie (ib. 38, 1934, 443–64) ; Ein Existenztheorem in der Theorie der Flächenverbiegung für den Fall nichtanalytischer Funktionen (Publications math. 3, Bgd 1934, 179–94); geometrične funkcijske teorije, kjer njeg. delo obsega a) študij bicirkularnih krivulj: Kreiskurven zweiter Ordnung (Math. Zft 43, Berlin 1938, 573–617), b) vpeljavo monodromijske funkcije: Monodromijska funkcija linearne diferencialne enačbe (RSAZU, III. razred, 1947, 5–18), c) matrični račun linearnih substitucij: Matrični račun linearnih substitucij 2. reda (ib. 19–39), d) tangencialne substitucije analitične funkcije: Contribution à la géométrie d' une fonction analytique (Comptes rendus 234, Paris 1952, 797–9). Z raziskavami v algebri je globoko posegel v teorijo grup: Einige Sätze über endliche Gruppen (Monatshefte f. Math. u. Phys. 38, Wien 1931, 404–14); Eine neue Form der Gruppenpostulate und eine Erweiterung des Gruppenbegriffes (Publications math. 3, Bgd 1934, 195–211); Faktorhalbgruppen (Glasnik mat., fiz. i astr. II/12, Zgb 1957, 9–16). – Med drugimi razpravami so pomembnejše: Eine Anwendung der linearen Substitution einer komplexen Veränderlichen in der Flächentheorie (Publications math. 6, Bgd 1937, 161–70); Dva prispevka k trikotniški geometriji (RSAZU, III. razred, 1947, 41–75); Algebraische Grundlage der Vektorrechnung (Glasnik mat., fiz. i astr. II/12, Zgb 1957, 161–9); Vektordreibein einer analytischen Funktion (ib. 171–80).

Prim.: osebni podatki; ULj, II; izv. I. gimn. in mestne žen. real. gimn. Lj.; Encyklopädie d. math. Wissenschaften, III, 2/2B (Leipzig 1914–34) 2029; J. C. Poggendorffs biogr.-liter. Handwörterbuch, VI/4 (Berlin) 1940, 2792; Objave Univ. v Lj., 1961, št. 23, 88; StrojV 1970, 22 (s sliko); Men of Achievement, Cambridge 1976 (s sliko). – Slika: arhiv SBL. Povšič