Vajda, Franc (1876–1929)

Vajda Franc, šolnik, r. 29. dec. 1876 v Stojncih pri Ptuju verjetno malemu kmetu Blažu in Jeri (dekl. priimek v r. knjigi nečitljiv), u. 27. jun. 1929 v Središču ob Dravi. Tri razr. gimn. 1889–92 je obiskoval v Ptuju, pet ostalih 1892–7 v Mrbu, študiral matem. in fiziko v Gradcu in na Dunaju, tu dipl. 1905; v gimn. in na univerzi se je preživljal s poučevanjem. Nato je služboval v Lj.: 1905–7 suplent na realki (1905 s Fr. Ilešičem dal pobudo za Društvo slov. profesorjev ter bil tajnik pripravljal. odbora in društva, ustanovljenega 1906), 1907–9 prof. na I. gimn. Na Reki je 1909–18 učil gojence pomorske akademije, obenem pa ohranjal s slov. šolstvom kar najtesnejše stike (štev. strok. objave v slov. časopisju). Ob razsulu Avstro–Ogrske je pričakoval, da bo zaradi svojega dela pri organizaciji slov. profesorjev in spisov o poslovenjenju srednjega šolstva imenovan za šefa prosvete v Sji, a se mu je upanje uresničilo le v ožjem obsegu, ko je bil 1918–22 prvi slov. ravnatelj gimn. v Ptuju (prim. njeg. članek Kongres profesorskega društva, P 1921, 189). Dec. 1922 je postal referent za prosveto v Bgdu, kjer je vodil oddelek za Sjo in uspešno organiziral slov. srednje šolstvo, vendar že 1923 prosil za premestitev (iz družin. razlogov). 1923–9 je učil na pomor. akademiji v Gružu pri Dubrovniku, zbolel, se zdravil v Čakovcu ter u. za možgansko kapjo.

V. je podal obči pregled srednjega šolstva na Slov. in v Istri z nadrobno šol. statistiko o učnem jeziku, pouku slovenšč. in o dijakih (po l. rojstva, narodnosti in šol. uspehu), obenem pa je nakazal možnosti za preobrazbo šolstva v štev. pregledih letnih poročil (Omladina 1905/6, 85–8; 1906/7, 137; NV 1913, 661 do 700; 744–63; Veda 1914, 64–8; P 1916, 103–9; 145–53, 204–9). Vsebinskih in vzgojnih vprašanj se je dotaknil v člankih s podčrtano nacionalno idejo ter realistično pedagoško usmerjenostjo, ko je npr. opozoril na pomen slov. fizikalno–matematičnih razprav (NV 1910, 233; 1912, 418–36), na potrebo pa večjem številu dijakov iz kmečkega sloja (ib. 1912, 148) ter po strok. šolanju na kmetij., obrtnih in trgov. šolah (P 1919, 16–21, 36–41). V članku Specializem ali metodizem (P 1921, 65–7) je pokazal nevarnosti specializacije na srednjih in visokih šolah ter poudaril pedag. strok. znanje (metodiko), medtem ko se je v Zrelostnih nalogah iz slovenšč. (NV 1911, 469–70) zavzel za slov. jezik. Ocenil je mdr. Jos. Mazija Geometrijo za I. razr. gimn. (NV 1910, 296–7), matemat. učbenike B. Matka, ko je o njem, skupaj s Fr. Jeranom, napisal biografijo (NV 1910, 711–2), ter Ozvaldov spis Novo življenje – nove naloge (P 1921, 88–9). Kritičnost in opozarjanja na nacionalno vprašanje v šoli in drugod kažejo zapisi, mdr. v Omladini 1905/6, 1906/7 (rubrika Listki) in Vedi 1913, 90–1, 294–5; 1914, 317–8, 323–4. Skladno s svojo mladoliberalno »radikalno« polit. usmeritvijo je v poklicu in pisanju zastopal ideje masarykovskega drobnega narodnega dela, zlasti na področju srednjega šolstva. – Prim.: r. matice (mat. urad Markovci pri Ptuju); Lilek III, popravki št. 23; izv. gimn. Mrb, realke Lj. 1906–7, I. gimn. Lj. 1907–9 in gimn. Ptuj 1919, 1939 (s sliko), 1869–1969; J 1929, št. 150; 60 let ptujske gimn., 1929, 16, 25–6; P. Flerè, UT 1929, št. 1; J. Debevec, GJPD 1930, 511–5; Fr. Ilešič, ib. 1931, 436, 438, 440–1. Smj.