Vahtar, Dragotin (1881–1948)

Vahtar Dragotin, kipar in muzejski preparator, v Ljubljani r. 27. okt. 1881 kurjaču v žičarni Franu in Mariji r. Rakef ter u. 12. febr. 1948 za posledicami nesreče pri delu. Po osn. šoli 1888–93 je obiskoval 1894 do 1897 obrtno šolo (odd. za strok. risanje), 1898–905 se učil pleskarstva, knjigoveštva in izdelovanja usnjene galanterije pri raznih mojstrih, 1906–13 obiskoval (11 semestrov) umetno obrtno šolo v Pragi (kipar. in rezbar. odd.). 1914–5 je bil na fronti, ranjen (50-odst. invalid) in odpuščen; 1918–9 kor. borec. 1920 do 1924 je imel lastno delavnico, jo zaradi pomanjkanja usnja opustil in se 1924 zaposlil kot preparator pri Etnogr. muzeju (1933 opravil strok. izpit; hkrati 3 leta učil na Probudi usnjerez in knjigoveštvo; tu delal do smrti (pri prepariranju lesenih predmetov se mu je vnela zmes voska in bencina ter je podlegel opeklinam). – Izdelal je nagrobnik Janu Legu za Olšane v Pragi, kipa Zmagovalec (bron; 1912 ga razst. v Bgdu na »IV. jsl umetn. izložbi« in prodal) in Dar (bron; 1917 razst. v Jp v Lj. na »XIV. umetn. razstavi«, skupaj z reliefi in izdelki v usnju) ter 2 odlitka v mavcu kipa Emonec (1936 za NM). Za Nar. muzej je restavriral veliko situlo iz Stične ter halštatski bronasti oklep, še vedno pa se ukvarjal z usnjerezom. – 1918–41 je aktivno sodeloval pri prosvetnih in telesnovzgojnih organizacijah (Sokol, pevsko, godbeno in strelsko društvo), med okupacijo 1941–5 v muzej. skupini OF ter pri VOS za Lj., po 1945 pa v terenskih odborih. – Prim.: osebna mapa (Slov. etnogr. muzej); Veselovo gradivo; IV. jsl umetn. izložba, Bgd 1912, 42; XIV. umetn. razstava v Lj., 1917; J 1929, št. 64; LdP 1948, št. 38; SPor 1948, št. 37. Štular