Vahen, Damjan (1913–1981)

★

2. julij 1913

Ljubljana, Slovenija

†

29. julij 1981

Brežice, Slovenija

Imena

ime:

Vahen Damjan
psevdonim:

Svetinov

Poklici ali dejavnosti

esperantist

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi753670" corresp="sbl-text.xml#sbl04137" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi753670/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Damjan</forename>
            <surname>Vahen</surname>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <name>Svetinov</name>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#esperantist"/>
          <birth>
            <date when="1913-07-02">2. jul. 1913</date>
            <placeName>
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1981-07-29">29. jul. 1981</date>
            <placeName>
              <settlement>Brežice</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.9088102 15.5964652</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Vahen Damjan, esperantist, r. 2. jul. 1913 v Ljubljani železn. sprevodniku Mihu in Mariji r. Lokar, u. 29. jul. 1981 v Brežicah, pokopan v Lj. Po osn. šoli je 1923–8 obiskoval poljan. gimn., nekaj časa poslušal predavanja na fil. fak. v Lj. in na visoki novinar. šoli na Dunaju, tu bil 1935–6 zaposlen v uredn. esper. revije Verda revuo, 1937–9 urejal mesečnik Niaj vizagoj (Naši obrazi) v Lj., obenem 1937–9 sodeloval v uredništvu lj. podružnice esper. lista Antauen (Osijek). Pozneje je bil v svob. poklicu (novinar, pisatelj) upokojen 1974. – Napisal je učbenika Esperanto je last vsakogar in vseh (1936) in Korenska metoda (1938, skrajšana esper. slovnica in slovarček) ter več člankov, npr. Mednarodni jezik esperanto in njegov razvoj (Trgovski list 1936, št. 97), Esperanto (Gorenjec 1939, št. 4–14; 1940, št. 10, izhajalo neredno). Nagnjenost k literarnemu ustvarjanju izpričujejo pesn. poskusi v duhu ekspresionizma. Nekaj jih je objavljal v časopisju (npr. Gruda 1932, 1934; Žika 1932/3, 1933/4), več pa v zbirkah Klic duše (1936, samozal.), Drobna doživetja (1938), Mijaj vojoj (1938), Mračni samogovori (1963, samozal.), ki je izšla tudi v esperantu Krioj el mallumo (1963, samozal.). V esperanto je prevedel Prešernov Krst pri Savici – Babto ĉe Savica (1938, ilustr. T. Kralj) in 1940 Njegošev Gorski venec (predgovor M. Rakočević), ki pa je ostal v rkp. Objavljal je tudi lokalno zgodovinske spise, npr. Brdo (1940, samozal.), Ljubljana (1941), Dolina gradov (Zadrugar 1941). Zbral in ur. je knjigi Kongreslibro de XX-a IKUE (Jsl katol. esper. liga) kongreso, 1938 in Informator občine Brežice, 1966. – Psevd.: Svetinov. – Prim.: osebni podatki; Veselovo gradivo; Bibl JLZ; SBibl; Pravda 1940, št. 12 866 (s sliko); J. Bajec, Slov. časniki in časopisi 1937 do 1945, 1973; Š. Bulovec, Prešernova bibl., 1975. – Slika: V V-ovi knjigi Ljubljana, 1941, 3. *

Kratice in krajšave

Uredništvo

Uredništvo: Vahen, Damjan (1913–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi753670/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Vahen, Damjan (1913–1981)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Vahen, Damjan (1913–1981)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine