Vadnal, Ivan (1901–1941)

Vadnal Ivan, protifašist, r. 1. nov. 1901 v Žejah pri Postojni kmetu Matiji in Neži r. Abram, ustreljen 15. dec. 1941 na Opčinah pri Trstu, 1946 prekopan v Slavino pri Postojni. Po osn. šoli v Slavini je delal na očetovem posestvu. 1926 ga je A. Valenčič (gl. čl.) vključil v ilegalno narodnorevolucionarno organizacijo TIGR. S sovaščanoma in kmetoma Jakobom Semcem (r. 1904 – u. 1943 na otoku Pianosa pri Sardiniji) in Francem Slugo (r. 1909, živi v Prestranku) je 1928 organiziral akcijsko trojko, ki je skrbela predvsem za prenos protifašist. literature, streliva in orožja iz Jsle na Primorsko in za pomoč ilegalcem pri prehodu čez it.–jsl mejo. »Trojka« je vzdrževala stike z voditelji TIGR v emigraciji, mdr. z D. Zelenom, T. Černačem in J. Godničem; 1934 je prevzela večjo količino orožja in razstreliva, ki ga je hranila v gozdu pri Žejah. V-a in oba njeg. tovariša iz »žejske trojke« je 1938 sprejel v KP voditelj primor. komunist. organizacije P. Tomažič; po dogovoru z njim in D. Zelenom je del skritega orožja in razstreliva prevzela komunist. organizacija, ki se je ob začetku vojne pripravljala na vstajo. Dec. 1939 so komunisti iz Divače in »žejska trojka« prenesli orožje v jamo pri Vremah. Ob množičnih aretacijah je 17. jul. 1940 tajna fašist. policija OVRA aretirala V-a ter odkrila skrivališče orožja. V. je bil zaprt v Trstu, Kopru in v »Regina Coeli« v Rimu ter med zasliševanjem zverinsko mučen. Na II. trž. procesu posebnega fašist. sodišča za zaščito države 2.–14. dec. 1941 v Trstu je bil obtožen, da je organiziral in vodil gibanje za odcepitev Primor. od Italije. Sodišče je njega in še 8 protifašistov obsodilo na smrt (4 pomiloščeni na dosmrtno ječo), 47 na 18 mesecev do 30 let ječe (med njimi Semec in Sluga). Zjutraj 15. dec. je bil na Opčinah ustreljen skupaj s P. Tomažičem, I. Ivančičem, S. Kosom in V. Bobekom, ki so jih skrivaj pokopali v Villorbi pri Trevisu. – Prim.: r. matice Slavina (ž. urad Slavina); arhiv. gradivo (IZDG); PDk 1945, št. 142 (s sliko), 143–58; L. Čermelj, Ob tržaškem procesu 1941, 1962; isti, Med prvim in drugim trž. procesom, 1972; Zbornik fotografij iz delav. gibanja … 1867–1941, I/2, 1965, 335 (slika); M. Kacin–Wohinz, Borec 1971; S. Fatur, Pivka med obema vojnama, Ljudje in kraji ob Pivki, 1975; T. Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940, 1977; J. Gašperšič, Komunist 1980, št. 32–5. Kn.-W.

VADNAL Ivan, kmetovalec, tigrovec, r. 1. nov. 1901 v Žejah pri Prestranku, u. ustreljen 15. dec. 1941 na strelišču na Opčinah pri Trstu. Oče Matija, mati Neža Abram, kmeta. Po osn. š. v Slavini je delal na domači kmetiji in se pridružil zavednim slov. fantom, ki jih je zelo prizadejal faš. požig Narodnega doma v Trstu. 1922 so sklicali množično nočno zborovanje na Prestranku, 1925 pa so sklenili oborožiti skupine po pivških vaseh, da bi se uprle faš. škvadristom, ki so med 1922–25 divjali po Pivškem. Zlasti je sodeloval 1925 z Vencljem Smrdelom, ki se je poročil z njegovo sestro. V. je vodil nočne sestanke v okolici Prestranka, Žej, v Čadeževem mlinu idr. Posebno organizirano je sodeloval 1925 na pobudo Loj. Valentinčiča z Bače in ustanovil aktivno trojko v Žejah (V., Fr. Sluga, Jak. Semec). Povezala se je z oboroženo trojko iz Lj. in dobivala od nje znatne količine razne liter., ki so jo člani trojke s sodelavci raznašali po pivških, brkinskih in postojnskih vaseh. Del te liter. je dosegel tudi Reko in Trst. V. je s sodelavcema 1934 pomagal nositi orožje v skupini 20 tigrovcev iz Cerkniške doline čez Javornike v Žeje. Tu je uredil s Slugom in Semcem več dobro pripravljenih in skritih bunkerjev za hranjenje orožja. Skrbel je, da so orožje večkrat premazali in neuporabno izločili. Med orožjem je bilo največ pištol in zažigalnih bomb. 1939 je Zelen naročil V., da sme nekaj orožja izročiti Pinku Tomažiču, kot so se z njim dogovorili na sestanku v Lj. Tomažič se je oglasil pri V. in mu rekel, naj znesejo vse orožje in strelivo k cesti, da ga odpelje s tovornjakom v Trst. Čez nekaj dni pa je Tomažič spremenil mnenje in želel samo okr. 100 kg orožja in streliva, kolikor bi ga mogli nositi štirje moški. V. je naročilo izpolnil in strelivo so nesli ponoči iz Žej Janko Vatovec iz Zavrha, I. Gašperšič iz Famelj, Lud. Požrlj iz Gorice in Alb. Škerlj iz Škofelj, prvo noč do železniške proge, naslednjo noč v neopazno Fameljsko jamo. Brat Lud. Požrlja je po vojni pripovedoval Mariji Majnik, da je zaprti Alb. Dujc vodil faš. policaje in jim pokazal Fameljsko jamo. Dujc je bil aretiran 12. jul. 1940, istega dne tudi Vatovec in Požrlj, naslednjega dne Gašperšič, Škerlj 8. avg. 1940. – Na drugem trž. procesu od 2. do 14. dec. 1941 so obsodili na smrt Ivana Vadnala, Vika Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Pinka Tomažiča in jih 15. dec. 1941 ustrelili na strelišču na Opčinah pri Trstu. Njihova trupla so skrivaj odpeljali v Fontana di Villorba pri Trevisu, jih zakopali za vrati pokopališča in tla zravnali, da so zabrisali sled. Grobove so odkrili 1945, jih prekopali in v slovesnem sprevodu nesli krste po trž. ulicah. Pokopali so jih na domačih pokopališčih, kjer še vedno čakajo, da slov. narod ovrednoti njihov boj in žrtve za ohranitev Slov. na Prim.

Prim.: Osebni arhiv; Aula IV; Bistriški zapisi 1984, 2, str. 71; Utripi, dec. 1975 - mar. 1976, 26–35.

Rut.