Uršič, Jernej (1784–1860)

Uršič Jernej, narodni buditelj, r. 23. avg. 1784 v Idriji Tomažu in Neži, u. 30. avg. 1860 v Kamni Gorici. Osn. šolo in 4 razr. latin. šole je končal v r. kraju, ostale razr. gimn. in bogoslovje 1801–9 v Lj., bil 1809–15 kaplan, katehet in učitelj v Radovljici, 1815 do 1819 kooperator v Kropi, od 1819 do smrti pa župnik v Kamni Gorici (gl. ZD 1859, 139 do 140). U. se je že pred marčno revolucijo, zlasti pa po njej v svojem okraju zelo zavzemal za razširitev nar. gibanja in njeg. akcij; plod teh prizadevanj je bila 1845 ustan. osnovna šola v Kamni Gorici (ena prvih na Kranj., gl. N 1845, 200), kakor tudi gradivo za domačo zgodovino, ki ga je zbiral in občasno pošiljal lj. muzeju, ter spisa Zernje za slov. zgodovino (Sja 1849, 316 in IB 1849, 321 do 322) z opisom nekdanjih fužin za železo in jeklo v Kolnici pri Kropi in Kamni Gorici na Gorenj., in O razvalinah Pustega gradu (Carn. 1838, 9, 38, 39, 66, 263). Mnenje, da je bil U. pesnik, je zmotno; pripisovali so mu pesmi F. Svetličiča (SBL III, 567–8). – Prim.: r. matice (ž. urad Idrija); Arko, Idrija, 248; Glaser III, 19, 36, 72, 245; Marn XXV, 19; J. Trdina, ZbD II, 392; IV, 204, 389–90; ZZ 1888, 688–9. Petrè

URŠIČ Jernej, duhovnik, učitelj in narodni buditelj, r. 23. avg. 1784 v Idriji, u. 30. avg. 1860 v Kamni Gorici na Gorenjskem. Oče Tomaž, mati Neža. Osn. š. in štiri razr. latin. š. je končal v roj. kraju, ostale razr. gimn. in bogoslovje je študiral v Lj. (1801–09). Od 1809-15 je bil kaplan, katehet in učitelj v Radovljici, od 1815–19 kooperator v Kropi. 41 let, od 1819 do smrti je bil župnik v Kamni Gorici. U. se je že pred marčno revolucijo, zlasti pa po njej v svojem okraju zavzemal za razširitev narodnega gibanja in njegovih akcij. Plod teh prizadevanj je bila 1845 ustanovljena osn. š. v Kamni Gorici, ki je bila ena prvih na Kranjskem. Vneto je zbiral tudi domoznansko gradivo, ki ga je občasno pošiljal lj. muzeju. Pomemben je njegov spis Zernje za slovensko zgodovino, kjer opisuje nekdanje fužine za železo in jeklo v Kolnici pri Kropi in Kamni Gorici na Gorenjskem. Pisal je tudi o razvalinah Pustega gradu. Zmotno je mnenje, da je bil U. tudi pesnik, v resnici so mu pripisovali pesmi F. Svetličiča (PSBL III, 492–93).

Prim.: Roj. matice v župn. uradu Idrija; M. Arko, Zgod. Idrije, Gor. 1931; K. Glaser, Zgod. slov. slovstva, Lj. I (1894) do IV (1898); J. Marn, Jezičnik, Lj. I (1863) do XXX (1892); J. Trdina, Zbrana dela; Zgod. zbornik, Lj. I (1888) do XV (1908).

Bevk