Slovenski biografski leksikon

Uršič Andrej Anton, šahovski problemist in pedagog, r. 3. sept. 1864 v Sovodnjah pri Gor. kmetu Valentinu in Marjani r. Devetak, u. 1. sept. 1925 na Vogrskem. Obiskoval je 1879–86 gimn. v Gor., 1886–90 bogoslovje, 1890 ord. Kot kaplan je služboval 1891–3 v Kanalu, 1894–1900 v Oblokah, kot vikar 1900–6 v Orehku pri Cerknem in kot župnik 1906–15 v Šlovrencu (Brda). Med 1. svet. vojno so ga Italijani maja ali jun. 1915 z drugimi slov. duhovniki in učitelji iz Brd internirali v Cremoni (Lombardija) in ga pozneje premestili v Florenco, kjer je ostal do 1919. Po vrnitvi na Gor. je 1920 prevzel župnijo na Vogrskem in jo upravljal do smrti.

U. je eden najpomembnejših slov. šahovskih problemistov. »Lepo število nagrad in častnih priznanj na mednar. problemskih turnirjih dokazuje, da je v 1. desetletju tega stol. tja do 1. svet. vojne sodil v vrh svetovnih problemskih mojstrov …« (Zika). Za šah ga je vnel prof. Fran Plohl na gor. gimn., in ko je LZ odprl z jan. 1885 šahovsko rubriko (urejal Janko Kalan iz Vel. Lašč), je v vsaki štev. obj. po eno nalogo in eno šah. partijo; že v febr. je med reševalci I. naloge Anton U., dijak iz Gor. Ponovno ga najdemo med petimi reševalci 12., 13. in 14. naloge, a v isti 11. štev. (LZ 1885) je U. po vsej verjetnosti tudi »neimenovani zložitelj« iz Gor., za katerega je poslal problem štev. 15 Plohl. V nasl. štev. napoveduje LZ nove primere tega problemista–začetnika, ki nadaljuje reševanje problemov v LZ 1886 (št. 16 in 18–25), 27. problem pa je spet delo »šaholjuba iz Gorice«. Razen v LZ je U. pošiljal od 1885 rešitve in probleme še v: Österr. Lesehalle, Illustrierte Zeitung (Leipzig) idr. tuje časopise (tam se podpisoval: A. U.; Anton; Uršič). En svoj problem je poslal 1887 v humor. list Rogač (str. 72), ki je vpeljal to rubriko 1886. Z avg. 1901 je začel tudi DS obj. na svojih platnicah šah. rubriko; urejal jo je suplent Ivan Mulaček. Sredi avg. 1902 so jo ponudili U-u, ki jo je vodil do 1909. Opustil je poročila o turnirjih in posvetil rubriko problemskemu šahu. Zbral je krog mednar. mojstrov, zlasti čeških, in obj. 400 problemov, med njimi 75 svojih izvirnih. U. se je na začetku zgledoval pri češki šoli iz konca stol., a kmalu krenil na izvirne poti, ki jih odlikujeta izr. bogastvo fantazije in kristalno čista tehn. izvedba. Spektrum problemov obsega končnice in zapletene pozicije z mnogimi figurami.

Z l. 1909 se je U. posvetil vzgoji šah. naraščaja. V dijaškem listu Mentor je začel obj. teoretični pouk o šahu »Navod za šahovo igro«, ki ga je razvijal skozi 4 letnike (1908–12) in v nasl. dveh letnikih do 1. svet. vojne dopolnil z »Razpravo v malem o šahovih nalogah ali problemih«. U-ev Navod za šah. igro obsega: šah. terminologijo (z nekaterimi predlogi, ki jih praksa ni osvojila), teorijo otvoritev, razne osnovne vrste partij in končnic, medtem ko obravnava Razprava … teorijo šah. problemov. Njegov sistematični pouk o šahu je drugo (za Jankom Kalanom v LZ 1885–8) načelno razpravljanje o šahu pri Slov.

U. se je udeleževal največjih turnirjev in prejel visoka mednar. priznanja: 1902 1. nagrado za dvopoteznike Nizozemske šahovske zveze; 1903 2. častno priznanje na turnirju Rivista Scacchistice Italiane; 1904 častno priznanje na tema–turnirju Armeeblatta; 1905 3.– 4. nagr. na turnirju za 3-poteznike Švicarske šah. zveze; častno priznanje na turnirju 3-potezn. Brighton Hove Society; 4.–5. nagrado Journal Historial Barcelona in 1. nagr. probl. turnirja Nemške šah. zveze; 1907 3. nagrado na turnirju 3-potezn. v Kopenhagnu; častno priznanje na turnirju 3-potezn. v Moskvi, itd. Prvi jsl nar. problemski turnir je prir. Jsl šah. zveza l. 1925. Poslal je nanj dva problema 2-potezn. in dobil za prvega 3. nagrado in za drugega 2. častno priznanje. Dva problema je poslal tudi za 3-potezn., komisija se je odločila za enako priznanje. – U. je zbral veliko šah. knjižnico, ki mu jo je obenem z obj. in neobj. problemi uničila 1. svet. vojna. Gradivo, ki se mu je zbralo po nji, je namenil malemu semenišču v Gor., kjer pa se je porazgubilo (Zorzut). – Psevd.: A. U.; Anton. – Prim.: r. matice Sovodenj (dopis Nadšk. ordin. Gor. z dne 12. apr. 1976, arhiv SBL); izv. gor. gimn. 1879–86; gor. šematizmi 1879–1925; Iv. Zika, Gradivo za zgod. šahovske igre na Slov. III (Kamnik, rkp); S 1907, št. 129, 141; Gor. straža 1925, št. 71, 75; Šahovski glasnik 1925, 78, 139; 1926, 1–2; KGMD 1926, 54; C. Medeot, Storia di preti isontini internati nel 1915. Gor. 1469; Delo 1971, št. 255; Slovenski šah. 1972, 116, 118, 126 (s sliko), 130–2, 137; KGMD 1974, 70–1 (s sliko). Petrè

Petrè, Fran: Uršič, Andrej Anton (1864–1925). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi750158/#slovenski-biografski-leksikon (5. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

URŠIČ Andrej Anton, šahovski problemist in pedagog, r. 3. sept. 1864 v Sovodnjah pri Gor., u. 1. sept. 1925 na Vogrskem. Oče Valentin, kmet, mati Marjana Devetak. Osn. š. v Sovodnjah, gimn. v Gor. 1879-86, nato je vstopil v bogoslovje in bil posv. 1890. Najprej je kot kpl. služboval v Kanalu 1891–93 in v Oblokah 1894–1900, kot vikar v Orehku pri Cerknem 1900–06, nato kot žpk v Šlovrencu v Brdih 1906–15. Zaradi prve svet. vojne je bil interniran najprej v Cremono, nato v Firence. Po vrnitvi na Gor. je 1920 postal žpk na Vogrskem, kjer je tudi umrl. – U. je brez dvoma eden najpomembnejših svetovnoznanih slov. šahovskih problemistov. Za šah ga je navdušil prof. Fran Plohl že na gor. gimn. Ko je LZ odprl šah. rubriko 1885, je U. sodeloval že istega leta v več št. z rešitvami in tudi s svojimi problemi. Od 1902 do 1909 je vodil šahovsko rubriko v DS in privabil k sodelovanju več mednar. mojstrov, sam pa je prispeval 75 izvirnih problemov. Razumel je potrebo po vzgoji šahovskega naraščaja, zato je v dij. listu Mentor začel objavljati teoretični pouk o šahu Navod za šahovo igro (1908–12), ki pomeni drugo (za Jankom Kalanom v LZ 1885–88) znanstveno razpravljanje o šahu pri Slov. - U. se je udeleževal največjih turnirjev in prejel več mednar. nagrad in priznanj: iz Barcelone, Stockholma, Moskve, Nizozemske, Nemčije itd. Priobčeval je originalne šahovske naloge v vseh evr. šahovskih revijah. 1909 so se tiskali nekateri njegovi problemi tudi v Avstraliji. U. je zbral veliko šah. knjižnico, ki pa jo je uničila prva svet. vojna. Napisal je tudi zgod. šaha, a se je rkp. izgubil. Da bi počastila in utrdila spomin na zaslužnega domačina, je občinska uprava v Sovodnjah pri Gor. poimenovala jun. 1983 po U. eno izmed sovodenjskih ulic.

Prim.: SBL IV, 305–06 in tam navedena liter.; M. Brecelj, Med Brdi in Jadranom, Celje 1983, 173; arhiv občine Sovodnje ob Soči; PDk 24. jul. 1983; V. Cescutti-A. Grauner, Sovodenjska osn. šola v okviru razvoja slov. šolstva in razmer časa, Pedagoška akademija Lj. 1988, diplomsko delo, tipkopis, 26, 32, 73.

Češč.

Češčut, Marija: Uršič, Andrej Anton (1864–1925). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi750158/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (5. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine