Slovenski biografski leksikon

Urbas Anton, strok. publicist in speleolog, r. 13. sept. 1822 v Idriji rudniškemu uslužbencu Alojzu in Mariji Ani, u. 22. sept. 1899 v Lj. Tu štud. bogoslovje in bil 1844 ord.; služboval je kot kaplan do 1846 v Kovorju, 1847 v Smledniku, 1848 v Planini pri Rakeku in do 1850 v Sostrem pri Lj.; kot beneficiat 1851–9 na Goričici pri Domžalah, kot župnik 1860–73 v Zagorju, 1874–6 na Dobovcu ter kot stolni župnik in kanonik 1877 do 1899 v Lj. Bavil se je tudi z raziskovanjem jam. Jeseni 1848 je organiziral in vodil prvo ekspedicijo v Planinsko jamo, tu prodrl do sotočja Pivke in Raka in v pivškem rokavu zasledil človeške ribice. Raziskal je tudi Vranjo jamo. Na druge kraške objekte, kot so Škratovka pod Hasbergom, ponori Pod Stenami, izviri pri Grčarevcu, jame pri Kališah in hkrati na svoje izsledke v območju Planinskega polja opozoril s člankom Die Grotten und Abgründe bei Planina (IB 1849, št. 32, 34, 37; malo zatem se je na U-ove raziskave oprl Ad. Schmidl, SBL III, 224–5). Ukvarjal se je tudi z vprašanji s področja fizike, geologije in teologije ter napisal brošure: Magnetizem, elektrika, toplota in svetloba. 1876 (samozal., hkrati izšla tudi v nemšč.); Die Reiche der hl. drei Könige … 1884; Die Geologie und das Paradies. 1889. – Prim.: S 1899, št. 213; GV 1960, 213 pass. Svk.

Savnik, Roman: Urbas, Anton (1822–1899). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi749243/#slovenski-biografski-leksikon (20. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

URBAS Anton, speleolog in strokovni publicist, r. 13. sept. 1822 v Idriji, u. 22. sept. 1899 v Lj. Oče Alojz, rudniški uslužbenec, mati Marija Ana. V Lj. je dovršil bogoslovje in bil 1844 posvečen; služboval je kot kaplan do 1846 v Kovorju, 1847 v Smledniku, 1848 v Planini pri Rakeku in do 1850 v Sostrem pri Lj.; kot beneficiat 1851–59 na Goričici pri Domžalah, kot župnik 1860–73 v Zagorju, 1874–76 na Dobovcu ter kot stolni župnik in kanonik 1877–99 v Lj. Ko je služboval v Planini, se je posvečal raziskovanju jam v širšem področju Planinskega polja in njegove soseščine. Jeseni 1848 je organiziral in vodil prvo ekspedicijo v Planinsko jamo, prodrl v njej do sotočja podzem. Pivke in Raka in v pivškem rokavu zasledil človeške ribice. V bližini je raziskal tudi Vranjo jamo. Na druge kraške objekte, kot so to Jama Škratovka, jame pri Kališah, požiralniki pod Stenami, obrobni kraški izviri pod Grčarevcem, je opozoril širšo javnost z daljšim prispevkom Die Grotten und Abgründe bei Planina (IB 1849, št. 32, 34 in 37). Malo zatem se je na njegove raziskave oprl Adolf Schmidl (gl. čl.). U. se je ukvarjal tudi z vprašanji s področja fizike, geologije in teologije ter napisal brošure: Magnetizem, elektrika, toplota in svetloba (1876, samozal., hkrati izšla tudi v nemšč.); Die Reiche der hl. drei Könige... (1884); Die Geologie und das Paradies (1889).

Prim.: R. Savnik, U. A., SBL IV, 302–03 in tam navedena liter.

Svk.

Savnik, Roman: Urbas, Anton (1822–1899). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi749243/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine