Urbančič, Alojz (1876–1950)

Urbančič Alojz, šolnik, v Kobaridu r. 4. junija 1876 gostilničarju Francu in Ani r. Ostan ter tu u. 24. nov. 1950. Po osnovni šoli v r. kraju je obiskoval 1891–5 (z mat.) učiteljišče v Kopru, potem učiteljeval 1895 v Kalu nad Kanalom, 1896–7 v Dornberku (1897 opravil strok. izpit), 1898–902 v Batujah, 1902–11 v Mirnu (tu priredil 1905 razstavo, organiziral čevlj. tečaj ter postal nadučitelj), 1911–4 na Vogrskem, kjer ga je zajela vojna. Skupaj z vrsto polit. in nar. delavcev, mdr. A. Gabrščkom (SBL I, 195–6) in A. Gradnikom (ib. 242), so ga jul. 1914 zaprli na Goriškem gradu in pretila mu je konfinacija. V l. 1922–6 je spet učil v Mirnu, 1926 prisilno premeščen v Kožbano, a je zaradi preganjanja še i. l. emigriral v Jslo, učil mdr. na osn. šoli v Dobu pri Domžalah ter bil nazadnje šol. nadzornik do 1935, ko je odšel v pokoj in se vrnil v Kobarid, kjer je živel do smrti. – Ob reorganizaciji NNS na Gor. je bil 1907 izvoljen v njen izvršni odbor, bil dolgo v vodstvu Gor. učitelj. društva: najprej tajnik, nato podpredsednik, 1922–6 predsednik, član šol. polit. odseka Zveze jsl učitelj. društev v Trstu (izvoljen 1920), kjer se je močno potegoval, da ne bi na slov. ljud. šolah na Primor. uvajali ital. kot drugega deželnega jezika (gl. njeg. članek v Učiteljskem listu 1920, št. 5), sodeloval pa je tudi v sokol. društvu. – Napisal in obj. je biografije T. Juga (Učiteljski list 1923, št. 19) in I. Križmana (ib. 1925, št. 23), A. Volariča ter kratek historiat gor. učitelj. društva ob njeg. 50-letnici (ib. 1923, št. 24–5). – Prim.: r. knjiga ž. urada v Kobaridu; arhiv Slov. šol. muzeja v Lj.; Poročilo o stanju ljud. šolstva v okraju Gor. za 1904–5. Gor. 1905, 74; Ročni kažipot po Gor. in Gradiščanskem za 1911, 106; Ročni zapisnik z imenikom ljud. šol za l. 1914/5. Lj. 1914, 120, 126; Učiteljski list 1920 do 1926; Stalež šolstva in učiteljstva ter prosvet. in kult. ustanov v Drav. banovini. 1934, 84; S. Vilhar, Slov. učiteljišče v Kopru 1875 do 1909. 1976, 81. Brj.

URBANČIČ Alojz (Vekoslav), šolnik in kult. delavec, r. 4. jun. 1876 v Kobaridu, u. 24. nov. 1950 tam. Oče Franc, gostilničar, mati Ana Ostan. Po osn. š. v roj. kraju je obiskoval učiteljišče v Kopru (1891–95), maturiral 1895 in postal stalni učitelj 1897. V maju 1925 je opravil v Trstu še izpit iz it. Prvo leto je učil v Kalu nad Kanalom (1895-96), od 1896–97 v Dornberku, od 1898 do 1902 v Batujah, nato do 1911 v Mirnu. Tu je priredil 1905 razstavo, organiziral čevljarski tečaj ter postal nadučitelj. Od 1911-14 je bil kazensko na Vogrskem. Obdolžen je bil celo veleizdaje in pretila mu je konfinacija. Skupaj z vrsto polit. in narodnih delavcev, mdr. A. Gabrščkom in Al. Gradnikom, so ga jul. 1914 zaprli na Goriškem gradu. Od 1918 do 1926 je spet poučeval v Mirnu. 1926 je bil prisilno premeščen v Kožbano, nato suspendiran iz službe in je ostal brez plače. Zaradi stalnega preganjanja je to leto emigriral v Jslo. Bil je nameščen na šolo v Planini pri Rakeku, nato na Bloke in 1929 v Dob pri Domžalah. Končno je bil imenovan za sreskega šol. nadzor. za Lj. okolico. 1935 je bil upokojen in se vrnil v Kobarid, kjer je ostal do smrti. - U. je bil velik narodnjak in kot tak zelo delaven, posebno ko je živel med gor. Slov. Ob reorganizaciji Narodne napredne stranke na Gor. je bil 1907 izvoljen v njen izvršni odbor. Dolgo let je bil v vodstvu Gor. učitelj. društva, najprej kot tajn., nato podpreds. in končno preds. (1922–26). Bil je član polit. odseka Zveze jsl. učitelj. društev v Trstu, izvoljen 1920, kjer se je vneto potegoval, da bi na slov. ljud. šolah na Primor. ne uvajali it. kot drugega dežel. jezika. Delal je tudi v sokolski organizaciji. Med zadnjo vojno je bil aktiven član OF. - Napisal je biografije T. Juga (Učitelj, list 1923, št. 19), I. Križmana (ibid. 1925, št. 23), A. Volariča in kratek historiat Gor. učitelj. društva ob njegovi 50-letnici (ibid. 1923, št. 24–25).

Prim: Roj. knjiga župn. urada v Kobaridu; arh. SŠM Lj.; Poročilo o stanju ljud. šolstva v okraju Gor. za 1904–05; S. Vilhar, Slov. učiteljišče v Kopru 1875-1909, Koper 1976, 81; SBL IV, 298 in tam navedena liter.

M. Pah.