Unger, Viljem (1805–?)

Unger Viljem (Wilhelm), sotrudnik pri poskusu ustan. lj. univ., r. 31. marca 1805 drž. uradniku na Dunaju, kraj in datum smrti nista znana. Po osn. šoli je 1814–22 obiskoval gimn. pri piaristih na Dunaju (8. okraj) in 1822–4 študiral filoz. (doktorat 1834), 1824–8 pravo (doktorat 1830); služboval je 3 leta pri dunaj. civilnem sodišču, opravil sodni izpit, v l. 1835–49 pa živel v Lj. (do 1840 v Nemški ulici, nato na Poljanah) ter bil profesor teoretične in moralne filozofije na liceju. Čeprav je 1845/6 prosil za mesto prof. na pravnih fak. pri univ. v Olomucu, Innsbrucku in Lvovu ter za mesto direktorja dunaj. sirotišnice, je po vseh odbitih prošnjah preživel revolucionarno l. 1848 v Lj. Z dovoljenjem ministr. za prosveto na Dunaju (izd. 6. apr. i. l.) je od 8. maja do 9. jun. i. l. predaval slušateljem višj. letn. filoz. na liceju (= nekdanja pravna akademija) o drž. pravu ustavne monarhije. Tedanji licej. ravnatelj G. Pauscher je 14. jul. i. l. poročal vladi o uspehu predavanj (udeležili so se jih 203 poslušalci): da so zaradi nemirnih razmer zgodaj začeli s semestralnimi izpiti in kmalu končali s predavanji, ki so bila izborno obiskana; da bi U. imel še več slušateljev (če bi bil prostor) ter da je predav. prišel do poglavja O vladi, ki ga je nameraval predavati naslednje leto ali celo vso snov ponoviti. Pri poskusu ustanovitve univ. v Lj. se je U. (čeprav Nemec) izkazal na plenarni seji licealn. akad. učitelj. zbora 5. maja 1848 (U. član in zapisnikar), ko je podprl prošnjo za ustan. univerze, ki so jo tri dni prej izročili ravnateljstvu slušatelji filoz. letnika; prav tako je 11. avg. i. l. podpisal peticijo za vseučilišče, ki jo je sest. predsedstvo Sloven. društva v Lj. 11. 8. 1848. Po odhodu iz Lj. je bil direktor sirotišnice (Waisenhaus) na Dunaju.

Med bivanjem v Lj. je objavil knjigo Systematische Darstellung der Gesetze über die höheren Studien in den gesamten deutsch–italienischen Provinzen. I–II (z repertoarjem). Wien 1840, članke, mdr. Beantwortung der Frage, ob das freiwillige Engagement eines Staatsbeamten zu dem Waffendienste ohne beigebrachte Bewilligung seines Amtsvorstehers Gültigkeit babe (Zft f. österr. Rechtsgelehrsamkeit 1843, II, 94 do 104); Beurteilung eines Falles rücksichtlich der den Landrechten durch die Zollordnung vom Jahre 1788 zuständigen Kompetenz zur Bestimmung der gegen Schwärzer wegen Uneinbringlichkeit der Geldstrafe verhängenden Arreststrafe (ib. 1843, II, 320–24) ter ocenil mdr. C. W. Ch. Schützeja Grundsätze der National–Enzyklopädie. Tübingen, 1843 (Öster. Blätter für Literatur und Kunst 1844, 153–7, 167–8, 172–6); R. J. Lichtenfelsa Lehrbuch der Psychologie. Wien 1843 (ib. 1845, 625–9, 635–8). – Prim.: šol. arhiv A II, 4, 5; gubern. arh. fasc. 56/39, 104 (DAS); Pol stoletja 28; Wurzbach 24; Hofund Staats Handbuch des Kaisertums Österreich 1835, 96; 1859, 6; Verzeichnis der Mitglieder der Casino–Gesellschaft in Laibach. 1838, 5; J. Polec, Vseučiliški zbornik 1902, 27, 31, 34. A. S.