Ullepitsch pl. Krainfels, Karel Aleksander Adam (1811–1862)

Ullepitsch (Ulepič) Karel Aleksander Adam, upravni uradnik in krajevni zgodovinar, r. 28. febr. 1811 v Žužemberku oskrbniku, okr. komisarju in davkarju Francu Karlu in Elizabeti r. pl. Wolf, u. 23. jul. 1862 v Karlovih Varih. Gimn. je obiskoval v Lj., pravo štud. v Gradcu in na Dunaju, filoz. pa v Padovi, bil dr. filoz. in obojega prava. Zaposlen je bil 1833–42 kot praktikant pri mestnem in deželnem sodišču v Lj., 1843–9 kot fiskalni pristav pri rudarski gosposki v Idriji, 1849 postal predsednik kranjske deželne komisije za zemljiško odvezo, hkrati bil zaposlen pri general. prokuraturi v Clcu, tu 1850 imenovan za general. prokuratorja. L. 1853 je bil poklican na Hrv., kjer je izvedel zemljiško odvezo in kmalu postal v Zgbu preds. urbarskega nadsodišča, l. 1855 mu je bilo podeljeno plemstvo (pl. Krainfels); 1861 je kot dvorni svetnik prevzel predsedstvo dežel. vlade v Lj. in bil prvi Slov. na tem položaju, ki ga je imel do smrti; vmes pa ga je l. 1848 postojnski okraj izvolil za poslanca v 1. drž. zbor. U. se je boril za zedinjeno Sjo, slov. vseučilišče, zahteval svobodo vesti, javno in ustno pravosodje ter poroto za zločine oz. polit. in tiskovne prekrške, a so zaradi ugovorov poslanca Riegerja in tovarišev njegovi predlogi propadli. Med 1828–1849 je bil sodelavec LZg, v l. 1839–46 tudi urednik njene lit. priloge IB. L. 1840 je (na pobudo avstrij. nadvojvode Ivana) s sodelavci ustanovil zgod. društvo za notr. Avstrijo in kot tajnik kranjskega odseka vodil posle, zbiral starine in urejal zbirke. Bil je častni član zgod. društva mdr. v Lj. in Bonnu.

U. je s področja prava pripravil knjiž. deli: Das allerhöchste Erbsteuer-Patent vom 15. Oct. 1810 … Lj. 1839; Das Mortuar, das Abfahrtsgeld u. d. Schulbeitrag … 1841; med 1847–8 več prispevkov zlasti o rudar. pravu. Pisal je zgodov. članke, mdr. Das Zisterzienser-Stift Sittich in Krain … (IB 1839, 17 sl.), Hist–geogr.–statist. Bild vom Königreiche Illyrien (ib. 161 sl.), Die Lapidar–Denkmale Krains (MHK 1846–8), Diplomatarium Carniolicum (ib. 1847–9), obravnaval kranj. zgodovino in plemstvo (npr. IB 1839: Vaterländisches, Jahresheft d. Ver. d. krain. Landes–Museums 1858), črtice, kot Die Hochzeit d. Avarenkönigs (Der Novelist. 2. zv. Wien 1838, 61–8). Odlomki iz popotnega dnevnika po Italiji so izšli v IB 1839 in v Vodnikovem albumu 1859. Pesmi z zgodov. in domoljubno snovjo je obj. v IB (1828–41), Car. (1833), Carn. (1838/9), npr. ciklus Erasmus Lueger (IB 1839, 73–4, 81–2). Svoje filozofske misli je zbral v knjigo Aphorismen aus dem Gebiete d. Lebensphilosophie. 1842. Uredil je lepotno izdajo Denkbuch d. Anwesenheit ihrer k. k. Majestäten Ferd. I. u. Maria Anna in Krain u. Kärnten im Sept. 1844. Lj. 1845. – U. se je do konca marčne revolucije čutil Slov., bil v stikih s slov. izobraženci (M. Čop, F. Metelko, Janez Trdina), hotel pa biti nem. literat in vsa dela napisal v nem., četudi se je ponašal z znanjem sloven. – Psevd.: C. A. U., C. -1-, J. L., K. -1-, L., Jean Laurent.

Prim.: r. matice (ž. urad Šmihel pri Žužemberku); Bibl JLZ; Kidrič, PA 281; Mal 514; Pfeifer 61–2; Pol stoletja 32–3, 81; Wurzbach 48, 299–302; Sja 1849, 311, 362; N 1861, 114, 116, 140, 147, 343; 1862, 261; 1863, 300; LZg 1862, št. 168, 170, 173; MHK 1862, 55–6; Car. 1918, 109; GMDS 1943, 105, 110; I. Urbančič, Poglavitne ideje slov. filozofov … 1971, 189–91 (s sliko). A. S.