Ulaga, Jožef ml. (1826–1881)

Ulaga Jožef, ml., politik in časnikar, r. 15. jan. 1826 v Bistrici ob Sotli (prej Sv. Peter pod Svetimi Gorami) obmejnemu stražniku Francu in Mariji r. Blatnik, u. 4. okt. 1881 v Slov. Konjicah. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, nato 1840–6 gimnazijo v Celju, 1846–8 licej v Gradcu, 1848–51 bogoslovje v Clcu ter 1851–2 v Šentandražu, bil ord. 1851; po kakem mesecu kaplanovanja v Strmcu pri Vojniku (prej Nova Cerkev) ga je Slomšek poslal 1853–7 v Avguštinej na Dunaju, kjer je bil 1857 prom. (Dissertatio exegetica in cosmogoniam Mosaicam, rkp v univ. arhivu na Dunaju). V l. 1852–9 je služboval kot učitelj verouka in slov. jezika na nižji gimn. v Celju, 1859–74 predaval svetopisem. vede in retoriko na novoustan. bogosl. učilišču v Mrbu, vmes 1861–7 tudi v mrb semenišču, nazadnje pa je bil od 1875 dekan v Slov. Konjicah. V Mrbu se je 1861 vključil v narodno čitalnico, ki je v tem času dala pobudo za spomenico z zahtevo po ustanovitvi SM, bil izvoljen za člana pripravlj. odb. in na ustan. obč. zboru 1865 za zunanjega odbornika SM. Sodeloval je v pripravlj. odboru za postavitev Slomškovega spomenika. V l. 1862 do 1864 je skupaj s F. Kosarjem (SBL I, 529–30), 1865–6 pa sam urejal Drobt. (gl. Glaser III, 135; N 1862, 134) ter jih zalagal s svojimi prispevki večinoma z nabožno in moralnovzgojno vsebino v vezani in nevezani besedi. Pomembni so predgovori, v katerih je mdr. izrazil potrebo po pravopisni enotnosti (1862, 5–7) ter načel »pekoča vprašanja« v zvezi z uvedbo sloven. v šole in urade, ko je poudaril: »Šele, ko se bo to zgodilo, se bo slov. narod lahko dvignil na višjo stopnjo duševnega napredka« (1865, 3–4).

Polit. življenja, boja med konserv. in liber. se je začel udeleževati 1867, ko je napisal v SGp več člankov o konkordatu; tedanja nem. liber. vlada je pripravljala odpoved konkordata in organizirala podpisno akcijo, ki jo je U. v člankih odklanjal in se zapletel v ostro polemiko z B. Raičem (SBL III, 9–13). S tem sta sicer stanovska tovariša postala idejna nasprotnika; tudi pozneje sta večkrat trčila skupaj ter 1871 in 1873 povzročila v nar. vrstah celo začasni razkol. Kljub temu pa so si zaradi nem. pritiska želeli na obeh straneh nar. slogo ter 15. jun. 1864 ustan. v Mrbu skupno Slov. polit. društvo, ki mu je bil preds. Anton Tomšič, v odboru pa sta bila U. in Raič. L. 1870 je ustan. U. Katol. konservat. društvo, kar je krog ob SN pozdravil. Podpisal je oklic volilcem za volitve v štaj. dež. zbor in se pridružil zborovalcem na shodu slov., hrv. in srbskih rodoljubov 1. dec. 1870 v Lj. (gl. SN 1870, št. 143).

U-ova časnikarska dejavnost je povezana z odnosi med obema strankama; zunanja enotnost ju ni ovirala pri ustan. ločenih polit. in gospodar. organizacij. U. si je pripravil glavno delovno torišče z ustan. Katoliškega tiskovnega društva (12. apr. 1871; predsedoval mu je J. Pajk, SBL II, 251–6), ki je želelo oskrbovati ves slov. tisk v Mrbu; zaradi pomanjkanja denarja so na U-ov predlog odkupili 1871 od Preloga (ib. II, 187–8) samo SGp; urejanje je prevzel U. (1871–5), Prelog pa je ostal odg. ur. Zaradi nesoglasij in medsebojnih idejnih trenj je Prelog uredništvo zapustil, Pajk odložil funkcijo preds. pri Katol. tiskovnem društvu, a U. še naprej usmerjal list izrazito cerkveno–konservativno in nar. obrambno. – Prim.: Zapisnik KTD v Mrbu. I (ŠkAMrb); Erjavec 13, 18, 47; Macun 159, 164; Marn XXV, 71–2; Prijatelj, KPZS IV, 134, 138; isti, SKPZ; Vošnjak II, 109, 135, 244; Zssl II, 337–8; SGp 1876, 216–7; 1881, 318, 401; 1890–1, Cerkv. priloga SGp 7, 1, 5, 9, 13, 17, 45 (s sliko); Kres 1881, 681; S 1881, št. 111–2; Südsteir. Post 1881, št. 54; ZD 1881, 325; A. Stegenšek, Konjiška dekanija. Mrb. 1909, 51; F. Kovačič, Katol. tiskovno društvo in Cirilova tiskarna. Mrb 1917, 8–9, 11–2, 15; isti, Zgodovina lavant. škofije. Mrb 1928, 415; Spomenica ob 70. obletnici lavant. bogoslov. učilišča. Mrb 1919, 19, 21 (s sliko) ; AZN 1930/2, 213, 223; 1934, I/1, 28, 31, 51; ČZN 1931, 29 in pass.; 1937, 232–4. Rhr.