Slovenski biografski leksikon
Ulaga Dare, igralec, r. 9. febr. 1931 v Škocjanu pri Nov. mestu organistu Martinu in Kristini r. Plahuta, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval v Trebnjem 1937–41, nižjo gimn. v Novem mestu 1942–6, 3-letni kmetij. tehnikum pa v Mrbu 1947–50. Služboval je 1950–3 kot kmetij. tehnik na gospodarstvu Predsedstva vlade LRS (Brdo pri Kranju), v l. 1954–5 študiral agronom. na univ. v Lj., nato pa 1955 do 1959 igralstvo na AIU, 1971 dipl. (gl. odlomek diplom. naloge v GL Mest. gl. lj. 1971/2, št. 4, 55–7). Od 1959 je U. član Mestn. gl. lj., kjer je odigral številne dramske vloge, mdr. je bil: dr. Grozd (Cankar, Za narodov blagor, 1961, 1974), Valentin (W. Shakespeare, Dva gospoda iz Verone, 1960), vitez Tobija (isti, Kar hočete, 1963), Othello (isti, Othello, 1974), Spasoje Blagojević (B. Nušić, Pokojnik, 1964), Churchil (Hochhuth, Vojaki, 1969), Bill Crawford (J. Osborne, V svoji pravdi sodnik, 1966), Antoine (J. Anouilh, Dragi Antoine ali zavožena ljubezen, 1970), Rawlings (E. Hemingway, Peta kolona, 1970), Rostanjev (D. Pirjevec, Sreča v nesreči; po romanu F. M. Dostojevskega Selo Stepančikovo …, 1971); Stanly (T. Williams, Tramvaj poželenje 1975); Edgar (A. Strindberg, Smrtni ples, 1976). L. 1979 je izvajal monodramo T. Partljiča Nekoč in danes. Pri Odru 57 je igral Marcela (P. Kozak, Afera, 1961). Več vlog je upodobil tudi v slov. filmih: Zarota (1964), Amandus (1966), Zgodba, ki je ni (1966), Na papirnatih avionih (1967) in Oxygen (1970); televizij. igrah (npr. S. Vuga, Requiem za heroji, 1966; G. Boccaccio, Dekameron, 1971; A. Lindgren, Erazem in potepuh, 1971; I. Tavčar, Cvetje v jeseni, 1973; I. Torkar–B. Fakin, Jugoslavija ekspres, 1974; I. Pretnar, Idealist, 1976) in radij. igrah (mdr. W. Graetz, Okus pekla, 1970 in C. Malaparte, Koža, 1971). – Prejel je nagrade: 1959 štud. Prešernovo (za vlogo kardinala inkvizitorja v B. Brecht, Galileo Galilei); 1965 Prešernovega sklada (za vlogo Mattija v B. Brecht, Gospod Puntilla … in Maslobojeva v dramatizaciji F. M. Dostojevski, Ponižani in razžaljeni); 1973 Severjevo (za Frleža v M. Bor–V. Pavšič, Raztrganci); 1979 diplomo na Borštnikovem srečanju v Mrbu (Kantor v Cankarjevem Kralju na Betajnovi). – Prim.: osebni podatki; SGL III, 749; GL Mest. gl. lj. 1959/60; Ekran 1973, 367–8; 1976, št. 3; VMrb 1978, št. 213; LDk 1979, št. 234, 308 (s sliko). Smj.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine