Ujčić, Josip (1880–1964)

Ujčić Josip, moralist, r. 10. febr. 1880 v Starem Pazinu (Istra) kmetu Antonu in Katarini r. Ladavac, u. 24. mar. 1964 v Bgdu (pok. v ž. c. Kristusa Kralja; vest, da so ga jan. 1945 ubili partizani: J 1945, št. 4; S 1945, št. 3, ni bila resnična). Osn. šolo (it.) je obiskoval v r. kraju, drž. gimn. (nem.) pa v Trstu, kjer je 1898 mat. Štud. je teologijo 1898–902 v centr. semenišču v Gor. (sošolec Jak. Ukmarja, gl. čl.), 1902 bil ord.; študij je nadaljeval 1903–6 na Dunaju kot gojenec Avguštineja in bil tu 1908 prom. z dis.: Historia glagolicae speciali cum respectu ad decreta pontificia (rkp na teol. fak. Dunaj). L. 1902–3 in 1906 je bil v Trstu tajnik škofa Fr. Ks. Nagla, nato postal i. l. suplent v centr. bogosl. semenišču v Gor., predaval moralko, v l. 1907–12 tu prof., 1912–9 pa štud. ravnatelj v Avguštineju in dvorni kaplan na Dunaju; v tem času je vodil knjižnico in ekonomijo zavoda, usmerjal doktorande v bibličnih vedah, 1913–5 tudi supliral moralno teologijo na teol. fak. dunaj. univ.; l. 1919 je sprejel vabilo lj. univ. in postal hon. predavatelj na teol. fak. – katedra za moralno teologijo, 1921 tu izr. in 1927 red. prof.; l. 1928/9 in 1934/5 je bil tudi dekan teol. fak. Novembra 1936 je bil imenovan za nadškofa v Bgdu in apostol. administratorja banatskega, v zač. mar. 1937 posvečen v Zgbu in nato ustoličen v Bgdu. – Bil je član disciplinskega sodišča univ. in cerkven. sodišča v Lj. ter apostol. vizitator bogosl. semenišč v Jsli (1936); 1956–61 vršilec dolžnosti predsed. škofovske konference. – Odlikovan je bil l. 1960 z redom zaslug za narod I. stopnje.

U. je obj. razprave npr. Ueber den Kodex Hammurabis und sein Verhältnis zur hl. Schrift (Theologisch–praktische Quartalschrift 1906, Linz) in članke v revijah: BV (1921–31), Vzajemnost (1922), Č (1920, 58–70; 1928/9, 30–4) in dnevniku S. Pripravil je 10. izdajo učbenika E. Müller, Theologia moralis. I. 1923 (skupaj z J. Seiplom, gl. BV 1923, 296), za II. del pa je zbral gradivo, a ni izšel. – U. je bil cenjen kot moralni svetovalec, predavatelj in voditelj duhovnih vaj; predaval je v slov. društvih v Bgdu, na važnejših prireditvah v Sji (5. kat. shod v Lj. 1923, slov. misijon. tečaj 1924, kongresa 1935 in 1939 v Lj.), pomagal Slov., ki so jih med 2. svet. vojno Nemci izselili v Srbijo, po koncu vojne si prizadeval za bratstvo in enotnost jsl narodov in za ureditev odnosov med državo in Cerkvijo. K prenovitvenemu delu v kat. cerkvi je prispeval s predlogi za 2. vatikanski koncil 1960 (gl. Acta et documenta Concilio oecumenico Vaticano II apparando. Series I., vol. 2. Pars 2. Vatikan 1960; Series II. Vol. 2. Pars 1. ib. 1965; Pars 4. ib. 1968); član centralne pripravljalne komisije (1961 do 1962), prvega zasedanja 1962 se je tudi udeležil. – Prim.: r. matice St. Pazin 1880, 120, zap. št. 6 (skupšč. obč. Pazin); personalni arhiv (Univ. Lj.); pismo Iv. Prijatelju (iz 1935, NUK); VBV 1916, 14; S 1935, št. 35 (s sliko); 1940, št. 33 (s sliko); Kron 1936, 255; 1937, 253; KMD 1938, 56 (s sliko); 1965, 107–8 (s sliko); Blagovest (Bgd) 1952, št. 8; 1964, št. 5 (s sliko); Družina 1964, št. 8 (s sliko); Okrožnica lj. nadškofij. ordinariata 1964, št. 5; BV 1965, št. 1–2, 133–8. – Slika: IS 1929, 195. Slk.

UJČIĆ Josip, univerzitetni prof., nadškof, r. 11. febr. 1880 v Starem Pazinu (tržaško-koprska škofija), u. 24. mar. 1964 v Bgdu. Pogreba 27. mar. se je udeležilo tudi zastopstvo civilnih oblasti. Pokopan je v stolnici Kristusa Kralja v Bgdu. Oče Anton, kmet, mati Katarina Ladovac. V domačem kraju je obiskoval osn. š., drž. nem. gimn. pa v Trstu. V gor. central. bogoslovju je bil od 1898 do 1902, mašniško posvečenje je prejel 27. jul. 1902. Po novi maši je bil škofov kaplan in kanclist na škofiji v Trstu, a že 1903 je odšel na Dunaj v Avguštinej, da bi nadaljeval teol. študije. 1908 je dosegel doktorat iz teologije z disertacijo: Historia glagolicae speciali cum respectu ad decreta pontificia (rkp. na Teol. fak. Dunaj). Od 1902–03 in 1906 je bil v Trstu tajnik škofa Fr. Ks. Nagla, 1906 je odšel v Gor. in bil suplent za moralko v central. bogosl. semenišču, od 1907–12 je bil redni prof. V tem času je vodil tudi Alojzijevišče. 1912 se je preselil na Dunaj za dvornega kpl. in ravn. zavoda Avguštinej; vodil je knjižnico in ekonomijo v zavodu, usmerjal doktorande v bibličnih vedah in od 1913–15 poučeval moralno teol. na Teol. fak. dunajske U. Leta 1919 je sprejel vabilo nove lj. U in postal honorarni predavatelj na Teol. fak. za moralno teologijo, 1921 je postal izredni prof., 1927 redni prof. V letih 1928/29 in 1934/35 je bil tudi dekan Teol. fak. Bil je izvrsten prof., odličen latinist, iskan predavatelj in cenjen voditelj duhovnih vaj. - 28. nov. 1936 je bil U. imenovan za nadškofa v Bgdu in banatskega apostol. administratorja. V škofa ga je posvetil 7. mar. 1937 v Zgbu nadšk. dr. A. Bauer. U. se je znašel v Bgdu v težkem položaju; katol. življenje se je močno razlikovalo od tistega, na katero je bil dotlej navajen. Vendar se je hitro vživel v razmere in jih začel reševati. Nadškofija je bila prava diaspora: trpela je – kakor še danes – na pomanjkanju domačega duhovniškega naraščaja, župnij je malo, verniki so večinoma priseljenci iz drugih krajev in so raztreseni po vsej nadškofiji. Med drugo svet. vojno je ves čas vztrajal na svojem službenem mestu. Zlasti slov. verniki, ki jih je bilo tedaj veliko v Bgdu, so našli v nadškofu velikega prijatelja in tolažnika. Pomagal je tudi Slov., ki so jih Nemci med zadnjo vojno preselili v Srbijo. Po vojni si je prizadeval za bratstvo med jsl. narodi in za ureditev odnosov med državo in Sv. stolico. 1948 je postal vršilec dolžnosti preds. Jsl. škofovske konference. Urejati je moral razna vprašanja, ki so zadevala posamezne škofe, vlado in Sv. stolico. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil 1961 razrešen omenjene dolžnosti, poverjena je bila zgb. nadšk. Istega leta mu je papež na njegovo prošnjo določil križevskega vladiko dr. Gabrijela Bukatka za nadškofa koadjutorja s pravico nasledstva v bgd. nadškofiji in v banatski administraturi. - U. je vse življenje in delo posvetil blaginji Cerkve in države. S svojim stališčem in dejanji se je zavzemal za dobre odnose med državo in Cerkvijo. 1960 ga je preds. Tito odlikoval z redom zasluge za narod I. stopnje. Sodeloval je tudi pri pripravah za vatikanski koncil kot član centralne komisije. Prvega zasedanja koncila 1962 se je tudi sam udeležil. - U. je pisal razprave in članke, npr. Ueber deri Kodex Hammurabis und sein Verhältnis zur hl. Schrift (Theol.-praktische Quartalschrift 1906, Linz), članke pa v revijah: BV, Vzajemnost, Čas in dnevnik Slovenec. Pripravil je 10. izd. učbenika E. Müller, Theologia moralis, I1923, (skupaj z J. Seiplom), za II. del pa je zbral gradivo. - U. je predaval v slov. društvih v Bgdu, že prej pa na važnejših prireditvah v Sji: na 5. katol. shodu v Lj. 1923, na slov. misijon. tečaju 1924, na kongresu 1935 in 1939 v Lj.

Prim.: ŠkATrst; FoliumTerg - razni letniki; Družina, Nova Gor. 1964, št. 8; BV 1965, št. 1–2, 133–38; SBL IV, 273.

Škerl