Tykač, Alojzij (1881–1931)

Tykač Alojzij, bančnik in strok. pisec, r. 8. dec. 1881 v Čelakovicah pri Pragi posestniku Jožefu in Ani r. Šafer, u. 22. jul. 1931 v Pragi. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, 4 razr. gimn. (do 1894) v Brandýsu nad Labo, 4 letnike trgov. akad. pa 1895–8 v Pragi (mat. z odliko). Zaposlen je bil 1898–903 kot knjigovodja, likvidator in revizor v podružnici praške Živnostenske (Obrtne) banke na Dunaju, vmes 1901–2 odslužil vojaški rok v Trstu, kjer se je seznanil s slov. narodom in jezikom. 1903–23 je bil podravnatelj Lj. kreditne banke (prvega uspešnega slov. delniškega denarnega zavoda, ki so ga zaradi zagotovitve večje gospodar. neodvisnosti pomagali Slov. ustanoviti napredni Čehi ob pomoči Živnostenske banke), 1923 je za L. Pečánko (SBL II, 275) postal njen ravnatelj, 1930 upok. - T. je bil preds. Društva bančnih zavodov v Sji in član častnega odbora zgb časopisa Bankarstvo.

Objavil je več tehtnih gospodar.-finančnih razprav, npr.: Javne obremenitve delniških družb v naši državi (Bankarstvo 1924, 51–3), Poslovanje naših bank nekdaj in danes (ib. 1926, 7–11), Kreditne razmere v Sji v l. 1926 (ib. 534–6), Denarstvo v Sji (Narodnogospodarski vestnik 1920, 9–10) in referat: O reformi akcionarskog prava (Referati i rezolucije I. sastanka Udruženja i Saveza novčanih zavoda Kraljevine SHS. Zgb 1929, održan 7. i 8. juna), v katerem je poudaril potrebo po modernizaciji prava delniških družb, zlasti povečanje odgovornosti njihovih organov.

Med realizatorji novega koncepta - težnje po osamosvojitvi od Živnostenske banke – je bil med Čehi, ki jih je pred vojno poslala praška banka v Lj. kreditno banko in pri katerih se je (po J. Horejsku) »odražala lojalnost novi sredini in novi banki«, tudi T., kar dokazuje, kako dobro se je vživel v slov. okolje. Bil je strokovnjak v bančnih in gospodar. vprašanjih, podpornik in organizator mladega razvijajočega se slov. gospodarstva in vzgojil vrsto dobrih delavcev v svoji stroki. – Prim.: biogr. podatki sina Fedorja, Lj.; J 1929, št. 1 (s sliko); TL 1929, št. 2; J. Horejsek, Čsl časopis historický 1972, 803–18. – Slika: IS 1925, št. 18 (89). Mur.