Tuta, Venceslav (1908–1980)

Tuta Venceslav (Slavko), časnikar, protifašist. borec, r. 27. sept. 1908 v Tolminu delavcu-sodavičarju Filipu in Marjani r. Hauser, u. 29. febr. 1980 v Tržiču (Monfalcone), pokopan v Sesljanu pri Trstu. Obiskoval je osnovno šolo 1914–5 v rojstnem kraju, 1915 do 1917 v Cerknem (evakuacija Tolmina) in spet v Tolminu, tam končal meščansko šolo in 1. letnik slovenskega učiteljišča; ko je italijanska vlada v naslednjem letu ustanovo poitalijančila, je ni več obiskoval.

Kot meščanskošolski dijak je bil T. 1923 soustanovitelj dijaške zveze v Tolminu in njen odbornik do razpusta 1924; nato je delal pri tamkajšnjem bralnem društvu, dokler tudi to ni bilo 1927 razpuščeno; proti koncu i. l. so na T-ovo pobudo začeli izdajati dij. list Soča. Prvič je bil T. aretiran skupaj z drugimi mladinci ob požigu ital. otroškega vrtca, zaradi pomanjkanja dokazov po nekaj dneh izpuščen; drugič v zač. nov. i. l. zaradi slov. zastave na tolminskem gradu. Ker ni bilo dokazov o sodelovanju, je bil oproščen, zato pa obsojen na 2 mes., ker je širil slov. abecednik Prvi koraki. Med prestajanjem kazni je T-o dež. komisija za gor. pokrajino obsodila na 3-letno konfinacijo, tako da je šel 1929 iz zapora naravnost na Lipar. otoke. Dec. 1930 je tu izbruhnila stavka konfinirancev (znižanje oskrbnine), skupaj z 21 organizacije osumljenimi tovariši bil zaprt v Messini, čez 2 meseca izpuščen; po 2-mesečnem premoru so sprožili na Liparih proces, ki pa jih je oprostil, ker noben od 500 konfinirancev ni obtežilno pričal. V konfinaciji se je T. spoprijateljil z ugled. ital. antifašisti, zlasti s Ferruciom Parrijem, ki so mu pomagali, da je 1932 opravil izpite na trg. akad. Po vrnitvi 1932 je kot privatist opravil izpite čez 5 letnikov ital. trg. akad. v Trstu ter 1932–6 štud. ekon. in trg. vede na tržaški univ., 1936 bil prom.

Po 1932 se je T. pridružil močni podtalni študent. organizaciji TIGR, 1934 bil spet aretiran, a spričo intervencije Penkluba (Fr. Bevk) kaznovan le s svarilom (ammonicija). – Služboval je 1936–40 pri tržaški posojilnici in hranilnici, ob izbruhu vojne s Francijo 1940 bil aretiran, z drugimi Slov. in Ital. interniran v Manfredoniji (Apulia), dec. i. l. prepeljan v zapor v Kopru in priključen 60-terici obtoženih, ki je dec. 1941 prišla na proces pred posebni tribunal v Trstu; proces se je končal z 9 smrtnimi obsodbami (od tega 5 izvršenih). Drž. pravdnik je tudi za T-o predlagal smrtno obsodbo, a tribunal ga je obsodil na 30 let ječe; kazen je prestajal v Castelfrancu dell'Emillia. L. 1943 so T-o prepeljali v tržaški zapor. Tu je ostal do apr. 1944, ko so ga Nemci izpustili. Po letu dni prostosti in po odhodu slov. oblasti maja 1945 iz Gor. so ga skupaj z nekaterimi Slov. odpeljali v Lj., kjer je prebil brez obsodbe 2 leti v zaporu; po izpustitvi je kratko služboval v Postojni, 1946 prišel v Trst, kjer ga je Zavezniška vojna uprava namestila pri slov. radij. postaji (Radio Trst II) kot novinarja in tajnika programov. L. 1968 je bil upok. kot šef odd. za kulturo in umetnost. – T. je pisal občasno v PDk, PV, Zaliv idr. Sodeloval pri Primorskem SBL. – Prim.: osebni podatki; L. Čermelj, Slov. in Hrvatje pod Italijo. 1965, 58, 137, 334; isti, Med prvim in drugim tržaškim procesom. 1972, 134, 143, 147, 159, 164, 188, 191, 226; PV 1971, 315; PDk 1978, št. 228 (s sliko); 1980, št. 50. Črm.

TUTA Venceslav (Slavko), ekonomist, publicist, javni delavec in protifašistični borec, r. 27. sept. 1908 v Tolminu, u. 29. febr. 1980 v Tržiču (Monfalcone), pokopan v Sesljanu. Oče Filip, delavec in lastnik manjše tovarne pijač, mati Marjana Hauser, gospodinja. Prvi razr. osn. š. 1914 v Tolminu. Od 1915-17 je zaradi fronte živel kot begunec z družino v Cerknem in tam obiskoval osn. š., ki jo je dokončal po vojni v Tolminu. Po opravljeni mešč. š. se je v domačem kraju vpisal v prvi letnik slov. učiteljišča, ki ga je zapustil naslednje leto, ko je nova oblast uvedla it. učni jezik. 1923 je bil v Tolminu med soustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik do naslednjega leta, ko so jo faš. oblasti razpustile. Nato je sodeloval pri domačem Rokodelskem bralnem društvu (ustanovil ga je njegov ded Valentin), dokler tudi tega niso 1927 razpustili. Nato je bil tajnik tolminske srenje ferialnega društva Adrija. V Tolminu so proti koncu leta 1927 na T-otvo pobudo začeli izdajati ciklostiliran in eno številko tudi ročno pisan dijaški list Soča. - Prvič je bil T. aretiran 1928 zaradi požiga otroškega vrtca v Tolminu, a je bil zavoljo pomanjkanja dokazov nekaj dni kasneje izpuščen. Spet so ga zaprli ob koncu istega leta zaradi slov. trobojnice, ki so jo izobesili domačini kot izziv na tolminskem gradu ob prazniku it. zmage 4. nov. Ker ni bilo dokazov, je bil T. zaradi zastave oproščen, obsodili pa so ga na dva meseca zapora, ker so pri hišni preiskavi našli 25 izvodov abecednika Prvi koraki Goriške Matice. Med prestajanjem kazni ga je deželna komisija za gor. pokrajino 10. dec. 1928 obsodila na triletno konfinacijo. Zato so ga 1929 premestili na jug It., na otok Lipari. Dec. 1930 je tam izbruhnila stavka konfinirancev zavoljo znižane oskrbnine in tudi T. je bil z 21 sojetniki dva meseca zaprt v Messini. Izpustili so jih, ker ni nihče pričal proti njim. V konfinaciji se je T. seznanil z vidnimi it. antifašisti, kot npr. brata Rosselli, Nitti, Testa, Lussu, Parri idr. Posebno pa sta se v tem času zbližala z Dorčetom Sardočem (gl. čl.), ki mu je s Parrijem pomagal, da je do 1932 dokončal študij na trgov. akademiji. Ko se je istega leta vrnil v Trst, je opravil tudi maturo in se vpisal na Fak. za ekonom. in trgov. vede, ki jo je dokončal 1936 z diplomsko nalogo o oljkah. Kljub uspešnemu študiju ni dosegel najvišje ocene, ker se v univerz. letih ni hotel vpisati v GUF (Gruppo Univ. Fascista). - V tem času se je T. pridružil tajni organizaciji TIGR in bil zaradi ovadbe spet aretiran 1934, toda po intervenciji Penkluba je bil kaznovan le z opominom. Od 1936-40 je bil v službi pri Tržaški hranilnici in posojilnici. Ob it. napovedi vojne Franciji 10. jun. 1940 so ga dan kasneje aretirali sredi dela kar v uradu. Z drugimi slov. in it. antifaš. so ga konfinirali v Manfredonijo pri Barletti. Dec. istega leta pa so ga prepeljali v Koper in ga pridružili drugim 60 obtožencem na drugem trž. procesu pred Posebnim sodiščem. Proces je bil dec. 1941 in drž. tožilec je tudi za T. zahteval smrtno obsodbo. Sodišče ga je obsodilo na 30 let ječe zavoljo iredentizma in terorizma. Kazen je prestajal v Castelfranco Emilia. 1943 pa so ga premestili v tržaške zapore, od koder so ga apr. 1944 Nemci izpustili hudo bolnega s pljučno tuberkulozo. Najprej je odšel v Tolmin in nato v Gor., kjer pa so ga jsl. oblasti spet aretirale 8. maja 1945 na podlagi lažne ovadbe iz Poljubina. Skupaj z inž. Rustjo in prof. Bednarikom (gl. čl.) ter mnogimi drugimi so ga prepeljali v Lj. in zaprli v zapore OZNE na Miklošičevi cesti. Po posegu goriških aktivistov OF, po številnih zaslišanjih in po mučenju je bil 20. mar. 1946 brez sodbe amnestiran pod pogojem, da ne zapusti Lj. Šele dec. istega leta se je mogel vrniti k družini v Tolmin. 28. jun. 1944 se je namreč poročil z Marico Šorli iz Tolmina in imela sta dva otroka, Igorja in Vero (gl. članka). 1947 se je preselil v Trst, kjer ga je ZVU namestila pri slov. radij. postaji (Radio Trst II) kot časnikarja. 1950 se je z družino preselil v Sesljan in na radiu, ki je 1954 prišel pod upravo RAI, je najprej opravljal službo tajnika in nato ur. govorjenega sporeda vse do upokojitve 1968. - Zlasti v zadnjih letih je objavljal članke in spise v PDk, KatG, KolGMD, v tolminskem župnij. listu Glas in PV. V tržaškem Zalivu je objavil: Pismo z nekdanjega peklenskega otoka (1971, št. 28/29), Iz zapiskov nekdanjega obsojenca (1971, št. 32/33), Pozabljena žrtev, I. del (1977, št. 60/61) in II. del (1978, št. 1/2), Odločilni nastop mladine leta 1927/28 na Primorskem, I. del (1979, št. 1/2), II. del je še neobjavljen. Dec. 1971 je predaval v Slov. klubu v Trstu ob 30-letnici drugega trž. procesa in sept. 1975 je govoril v Dragi na temo Tudi ti so polagali temelje svobodi (objavlj. v zborniku Draga 1975). - O slov. protifaš. je pisal gesla za PSBL, spomine pa je pripovedoval v Četrtkovih srečanjih (RAITrstA, jul.-avg. 1979, 9 oddaj). - V prvih letih po drugi svet. vojni je bil T. član Slov. dem. zveze (SDZ) v Trstu, 1966 pa se je vpisal v socialistično stranko (PSI). Od 1970 je bil tudi član nadzornega odb. SSG. - Od zgodnje mladosti je bil T. navdušen planinec. Poznavanje skritih planinskih poti mu je služilo, ko je med faš. prenašal čez mejo slov. knjige in spremljal emigrante v Jslo. V tistih letih se je seznanil z Juliusom Kugyjem, kateremu je 1936 prevajal slov. zgodbe in pesmi o Zlatorogu, ko je ta pripravljal knjigo Petsto let Triglava (1939). Po vojni je postal član soške podruž. SPD v Tolminu. Večkrat je opravil Slov. planin. transverzalo, Pot prijateljstva in druge gorske poti, kar je opisal v številnih prispevkih za PV v letih 1970–80. Po so se pri SPDT odločili za uresničitev slov. »Vertikale« od Tromeje do Glinščice, je T. prevzel markiranje poti od Matajurja do Grmade in jo tudi opisal v Vodniku, ki je izšel ob odprtju. 1979 je bil pobudnik in preds. pripravljalnega odbora za poimenovanje osn. šole v Sesljanu po Karlu Štreklju. Tedaj je izšla tudi brošura Dr. Karel Štrekelj, pri kateri je sodeloval kot urednik.

Prim.: Osebni podatki; osebni arhiv; L. Čermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo, SM Lj. 1965, 58, 137, 334; Isti, Med prvim in drugim tržaškim procesom, SM Lj. 1972, 134 in pass.; Isti, Ob tržaškem procesu, MK Lj. 1962, 45, 68, 72; D. Sardoč, Tigrova sled. ZTT-Lipa 1983, 62 in pass.; T. Ferenc, Tigr, ZBor. Lj. 1977, 209, 214; Aula IV, ZTT 1970, 63; V. Vremec, Pinko Tomažič in drugi trž. proces 1941, ZTT-Lipa 1988, 245 in pass.; PV 1971, 315; 1978, 585 s sl.; 1980, 250 s sl.; PDk 1978, št. 228 s sl.; 1980, št. 50 s sl.; RAITrstA julij, avgust 1979 devet oddaj Četrtkova srečanja; SBL IV, 261–62; L'Italia dissidente, II, 537; Fr. Hvala-Peter, Organizacija in delo Narodne zaščite med NOB na Primor., Lj. 1988, 125; Milica Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi. Primorska 1925–1935. Lipa Koper 1990, 126, 397, 398.

i.t.