Tušek, Mihael (1803–1843)

Tušek Mihael, potopisec in prevajalec, r. 26. septembra 1803 na Martinj Vrhu gruntarju Tomažu in Mini r. Megušer (stric Ivana T-a, gl. čl.), u. 8. marca 1843 v Lj. Po normalki 1815–8 in gimn. 1819–26 v Lj. (večinoma med premianti) je štud. medicino na Dunaju, 1832 bil promoviran z Dissertatio inaug. medica sistens theoriam Cholerae … (Dunaj 1832). Še i. l. se je vrnil v Lj. in 10. avg. 1834 nastopil službo mestn. zdravnika za ubožce. – Kot predstavnik mladega, še redkega slov. meščanstva je pristopil k Prešernovemu in Čopovemu krogu, se 1834 vpisal v kazinsko društvo in postal sodelavec KČ. Opozoril je nase z nem. potopisom in poročilom v IB 1833, št. 46–9; 1843, št. 15–8 (Die Wochein u. d. Triglau; Triglau-Besteigung), ko se je bil v jun. 1833 kot eden zgodnjih planincev povzpel na Triglav in izčrpno opisal kraje, prebivalce, floro in favno bohinj. kota ter Triglav. pogorja. V KČ IV (1834, 37–47) je prisp. dva prevoda iz nem. književnosti: Schillerjevo Mladenezh per potoki (D. Jüngling am Bache) in Bürgerjevo Zesar in opat (D. Kaiser u. d. Abt.). Čeprav je slednjo pesem 1828 prev. že V. Stanič (SBL III, 440), sta se cenzorja J. Paušek (ib. II, 267–71) in Kopitar upirala objavi, češ da graja duhovščino (Kopitar: »… pameten in zvest sin cerkve bi je sploh ne mogel prevesti«). Ker se je prav tedaj razvijal boj s cenzuro sredi abecedne vojske, je uredništvo KČ nagajivo natisnilo Cesarja in opata v pravkar prepovedani metelčici in dalo odtis privezati nekat. izvodom KČ. Po izrazni strani sta prevoda toliko dobra, da sodita med tiste prispevke v KČ, o katerih velja sodba, »da so bili edino prevodi nekak enakopraven protivesek k Preš. izvirnim pesnitvam v tem zvezku« (A. Slodnjak, Spremna beseda k faksim. izd. KČ. Lj. 1969, 39 in 30–1, 34, 37). – Prim.: r. matice župn. Železniki; juventusi in šol. katalogi, Reg. I, fasc. 480, 803 (MALj); F. Kidrič, Prešeren II, 146, 164, 250, 268, 296, 314–5, 326, 328; PA (kazalo); Marn XV, 6–7; XXIII, 81; Verzeichnis d. Mitglieder d. Casino-Gesellschaft in Lb. 1835–43; R. A(ndrejka), S 1933, št. 187; isti, PV 1934, 286–7 (s sliko); I. Wester, ib. 77–86; E. Lovšin, V Triglavu in njeg. soseščini. 1946², 89, 94, 104, 118, 345; P. Simoniti, Sloveniae scriptores latini … 1972, 136. Petrè