Tušek, Janez Anton (1725–1798)

Tušek (Tushek, Tuschick, Thusheg, Dusheg) Janez Anton, slikar, v Škofji Loki r. 6. jun. 1725 Boštjanu in Marjeti (priimek neugotovljiv) ter tam u. 31. jan. 1798. Rod izvira najbrž s T-ovega griča pri Davči, v Loki pa ga zasledimo v 80-tih letih 17. stol. T. je bival v Loki na Lontrgu št. 82 (»pri T-u«), prvič se je por. 31. maja 1745 s Heleno Wisiak in imel 3 otroke, drugič z Mico Zottel, z njo imel 9 otrok, ki so menda vsi zgodaj pomrli. V listinah se omenja večkrat kot »Bürgerlicher Mahler in der Stadt Lack«. Kje se je šolal, ne vemo; opazni so vplivi slikarja F. Jelovška (SBL I, 362–3) in A. Cebeja (posebno na freskah), zlasti pa V. Metzingerja (ib. II, 109–10); zadnji so tako močni, da je T-ovo šolanje v Metzingerjevi delavnici zelo verjetno (kompozicija, barve, tipi figur).

Po kroniki škofjelošk. kapuc. samostana je zanj naslikal: 1763 za samost. kor sv. Frančiška Asišk., 1765 sv. Serafina, polihromiral kip Brezmadežne; 1769 je popravil več slik v cerkvi in obednici; 1780 je poslikal veliki oltar; 1794 obnovil freske na samost. vrtu. – Po naročilu Filipa Grebina s Hmeljnika je 1760 poslikal romarsko c. sv. Franč. Ksav. na Veseli gori pri Šentrupertu na Dol., v kupoli ladje upodobil sv. Trojico, pod njo pa v slikanih stebriščnih arkadah, ki se odpirajo v pokrajino z drobnimi prizori iz legende o svetniku, 9 velikih angelov – simbolov čednosti; v prezbiteriju apoteozo sv. Franč. Ksav., alegorije 4 kontinentov in svetnikove čudeže; v kapeli sv. Janeza Nep. njegovo poveličanje in legendo; v kapeli sv. Marjete pa svetnico v gloriji in prizore iz Jezusove mladosti. – V Škrljevem pri Šentrupertu je okrasil s 4 freskami kmečko hišo št. 6. – Na Loškem je najv. skupina T-ovih del v c. sv. Križa nad Srednjo vasjo: freske križevega pota na zunanjščini (slabo ohranjene), Križani v gl. oltarju (ok. 1777), sv. Janez Nep. v stranskem oltarju (sign. A. T. P. 1767), posnet po Metzingerjevi sliki v pokopal. c. v Železnikih. Starejši avtorji in F. Štukl so T-u pripisali na Loškem še več (sicer nedokumentiranih) del: križev pot in sliko Kristusovega vstajenja pri Andreju nad Zmincem; sv. Florjana v Sopotnici; sv. Tomaža v Brodeh; slike evangelistov na prižnici v Čabračah; Brezmadežno (?) v Žireh; križev pot na Dolenji Dobravi; križev pot (1765) na Jamniku. Freske v znamenjih: Volča pri Poljanah (podrto, freske snete na platno); Čabrače; Malenski Vrh; Log pri Poljanah; Gorenja vas pri Retečah; Crngrob (znamenje pod cerkvijo), več podrtih znamenj v Poljanski dolini; na hišah: Šk. Loka (pri kapucin. mostu – Oznanjenje; na nunskem zidu – Oznanjenje; na Krevsovi hiši ?) itd.; Vodice (župnišče – sv. Trije kralji); Lj. (sv. Anton Pad., hrani nadšk. ordinariat). – T-ove oljne slike so mehkeje modelirane, velike fresko kompozic. pa razrahljane in kljub dekorativnosti malce suhoparne; so iluzionist. zajete, morda vplivane po Cebeju, dekorativno dovolj efektne, anatomsko pa trde. Po stilnem značaju pripada T. poznobaročn. slikar. krogu, v čemer je vzporednik kranj. Marka Layerja (SBL I, 628). Prim.: I. Steklasa, Zgod. župnije Šent Rupert na Dol. 1913, 199 sl.; J. Veider, Škofja Loka in njen okraj. 1936, 32; E. Cevc, Loški razgledi 1954, 75; F. Štukl, ib. 1973, 147 sl. Cc.