Turkuš, Anton (1849–okoli 1912)

Turkuš Anton, dramatik in pesnik, r. 13. jan. 1849 na Ptujski Gori kmetu Jakobu in Mariji r. Furman, u. ok. 1912 neznano kje. Gimn. je obiskoval 1863–4 v Mrbu, 1865–9 v Celju, 1869–71 (7. in 8. razr.) v Gradcu. Od 1871 je štud. romanistiko v Gradcu, vsaj od 1874 na Dunaju, kjer je 1876 verjetno diplomiral. L. 1876 je postal prof. franc. in angl. na višji dež. realki v Leobnu v Avstriji (hkrati še priv. docent na rudar. akad.), 1884–90 je bil prof. na višji dež. realki v Gradcu (učil tudi na tehniški visoki šoli). Po 1900 je bil premeščen v Czernowitze (Černovcy, Bukovina), kjer se je sled za njim izgubila.

L. 1868 je napisal žaloigro Veronika Deseniška (rkp. izgubljen), za katero je prejel nagrado kranj. deželnega odbora; v samozal. je obj. libreto za pastoralno melodramo Vojska in mir. Gradec 1871 (neuglasbeno) s snovjo iz nem.–franc. vojne 1870–1 (ocenil J. Pajk, SN 1871, št. 87). Lirske in epske pesmi je objavljal v Zori (npr. Pesmi I do III., 1872, 43) in clc Kresu (npr. Detetu, 1881, 262–3; izšla tudi v Slov. pesmarici. Clc 1900, 2. zv., 195–6, uglasbil H. Sattner; Slovenec, Slovan sem, 1881, 490; Pod lipo 1882, 464; Tvoj sem, Slava 1883, 254). Po legendi o Ptujski Gori ob napadu Turkov je napisal pripovedno pesnitev Črna gora. Gradec 1892 (samozal.), i. l. je izdal zbirko Pesmi. Gradec 1892 (ocenil M. Malovrh, SN 1892, št. 127) in satir. verzifikacijo Radikalnim kritikom ljubljanskim slov. pevec. Gradec 1892 (varianta iz i. l. ima naslov Korenitim kritikom …), namenjeno Malovrhu, ker je odklonil T-eve pesmi (oboje v samozal.). Napisal je tudi nekaj člankov, npr. v SN: Pismo iz Dunaja (1874, št. 156), Pismo iz Pariza (1874, št. 263, 272), Slovanom je jedini spas v književnosti s Hrvato–Srbi in Slaveni (1878, št. 155), D. Trstenjak, Slovanščina v romanščini (1879, št. 56, 58, ocena). – Kot pesnik T. ni uspel (mdr. se je zgledoval pri J. Veselu–Koseskem), kot dramatik pa je zbudil zanimanje le z Veroniko Deseniško. V vseh literarnih poskusih je kljub njegovi liter. razgledanosti očitno pomanjkljivo obvladovanje knjižnega jezika in pomanjkanje pesniškega daru. – Psevd.: Tone, J. T. T…. š. – Prim.: r. matice Ptujska Gora 1849 (DAS); dopis družine Planinc s Ptujske Gore, 1980 (arhiv SBL); Glaser IV (kazalo); Lilek 25; SGL III, 745–6; Wollman (kazalo); izv. gimn. Mrb 1864 in Celje 1866–9; Hof– und Staats-Handbuch. Wien 1879–98; Jb. des höheren Unterrichtswesens in Österreich. Prag–Wien–Leipzig 1890 (kazalo); Programm der k. k. techn. Hochschule, Graz 1892–900; F. Šegula, Ivan Tone Turkuš, slovenski pesnik, S 1892, št. 262; GN 1936, št. 77; A. Kovač, Ptujski tednik 1956, št. 39; F. Koblar, Slov. dramatika I. 1972, 76, 84; J. Emeršič v knjigi: C. Zagorski, Zločin. 1978, 113, 132. *