Turk, Srdan (1920–1998)

Turk Srdan, gradbenik, strokovnjak za masivne in lesene konstrukcije, projektant–statik, r. 26. apr. 1920 v Lj. inž. Jakobu (gl. čl.) in Mariji r. Bartl, živi tu. Osn. šolo (1926–30) in realno gimn. 1930–8 je obiskoval v Lj., tu štud. 1938–44 na tehn. fak., odd. za gradbeništvo, vmes bil 1942–3 interniran v Gonarsu in Trevisu, 1944 dipl. v Lj.; 2 leti je služboval pri Mestn. vodovodu lj., po nostrifikaciji diplome 1946 je postal asist. na Inšt. za gradb. mehaniko univ. v Lj., 1947 delal 7 mes. v BiH, nato spet na univ. v Lj., od 1949 docent. L. 1954 je bil prom. z dis. Statični proračun elast. planparalelnih izotrop. plošč …; 1958 izr., 1964 redni prof. za lesene in masivne konstrukcije. Strokovno se je izpopolnjeval na študij. potovanju po evrop. državah (Angl., Belg., Švica, It., Nem., Avstr., Poljska, Franc. – 1955), ZDA (1956), Afriki (Egipt, Libanon, Sirija – 1960) in SZ (Moskva, Leningrad, Kijev – 1964). Sodeluje in predava v slov. in jsl strok. društvih, na dom. kongresih (npr. za racion. in uporabno mehaniko – z referati: Bled, Split, Vrnjačka Banja idr.) in mednar. konferencah (Gdansk, 1959; Brno 1966). Je član ZIT, Jsl društva za mehaniko tal in fundiranje, Jsl društva za mehaniko, Jsl društva gradjev. konstruktera in Društva za gradnjo na potresnih ozemljih.

Razen pedag. dela na univ. je T. kot statik zgradil: armiranobeton. trodvoransko stavbo za livarno, Tuzla 1947; armiranobeton. skelet za tovarno porcelana, Ilidža 1947; armiranobeton. trodvoransko zgradbo za tovarno strojev, Stup pri Sarajevu 1947; armiranobeton. predalčni most, Ravne na Kor. 1948; leseno predalčje za avtobusno postajo Kočevje, 1953; podvoz pri Mačkovcu (avtocesta Lj.–Zgb) 1958; armiranobeton. most čez Soro pri Šk. Loki (v prosti konzolni gradnji) 1959; izdeloval številne statične preiskave in študije za naročnike. Kot svetovalec je sodeloval pri gradnji prednapetih mostov čez Dravo: v Ptuju 1957–9, v Podvelki 1959–60, v Mrbu 1962–3; kot ekspert: pri Ljubnem 3 viadukti z jekl. konstrukcijo (avtocesta Kranj-Bled) 1964–5; pri izdelavi slov. in jsl gradb. tehn. predpisov; pri sestavljanju tehn. terminologije, od 1956 dalje je sodel. pri Terminol. kom. SAZU; pri sestavljanju univ. decim. klasifikacije (konstrukt. gradbeništvo) 1963. – Napisal je knjige: Uticajne površine za punouklještene kružne ploće. Bgd 1954; Račun izvlečnih sil in izvleč. dolžin za kable pri prednapetih beton. konstruk. 1963; Masivne konstrukcije. I., 1964; II., 1966; Statično nedoločene prednapete konstrukcije. 1965; številna avtorizirana skripta: Dimenzioniranje opornika. 1946; Dimenzion. lesenih konstrukcij. 1952; Masivne konstrukcije – Osnove dimenzioniranja. 1952; Masivne konstrukcije – Plošče in lupine. 1953; Teorija sestavljenih lesenih nosilcev. 1955; Osnove za statiko lupin splošne oblike in splošne obtežbe. 1957; Lesene ploskovne konstrukcije. 1959; Prednapeti beton 1959; Lesene konstrukcije – Aplikacije. 1964; Masivne konstrukcije – Aplikacije. 1964; idr. Članke in razprave v revijah ter kongresn. publikacijah kot: Novator (1948–9), Grad. vestnik (1953, 1956–9, 1963, 1965, 1968–71), zbornik III. jsl kongres racion. in uporabne mehan. Bled (1956: Statični preračun elast. plošč s konstantno debelino …; kratek povzetek diskus.), Dravski bobri (1959, 1963), Naše gradjevinarstvo (1959), IX. intern. Congress of Appl. Mech., Sect. II. (Bruselj 1956), Dokumentacija I. simpoz. tehn. besede, Lj. (1960), V. jsl kongres racion. i primjen. mehan. Bled (1960), Gradb. zbornik 1961, VI. jsl kongres racion. i primjen. mehanike Split (1962), VII. jsl kongres … Vrnjačka Banja (1964); recenzije za Zeleni bilten, Les. – T. je prijavil patente: moznik za lesene konstrukcije (P–37/49, odobren 1959); utrdilna spojka za preprečitev razpokanja lesa (P–38/49, odobren 1959); potresni spektrometer (P-741/65, odobren 1966). – Prim.: osebni podatki; ULj 264–5; 1969, 312–4; 1979, 510–2; Objave Univ. 1958, št. 10, 91; št. 12, 84–8; Prosveta (Chicago) 1956, št. 156, 160; SPor 1956, št. 235; Arhitekt 1963, 3–4. Dmk.