Slovenski biografski leksikon
Turk Rudolf, agrarni ekonomist, r. 1. nov. 1907 v Tomaju drž. uslužbencu Ivanu in Tereziji r. Semenič, živi v Lj. Štiri razr. osn. šole je končal v Klancu pri Kozini, nižjo real. 1919–22 v Idriji; 1923 je obiskoval nižjo kmetij. šolo na Grmu pri Nov. mestu, 1923–6 sred. kmetij. šolo v Mrbu in Valjevu; štud. agronom. 1926–31 na kmetijski visoki šoli v Pragi. Kot uslužbenec kmetij. zadruge Klanec–Kozina je bil 1922 na zadružnem tečaju v Trstu, kot štipendist min. za kmetijstvo opravil 1931–3 specializacijo iz kmetij. obratoslovja na drž. kmetij. inštitutu v Pragi, kot štipendist amer. tehn. pomoči pa višji tečaj iz eksperimentalne statistike na agronomski fakulteti univerze v Raleighu, ZDA. – Služboval je 1933–9 na drž. posestvu Belje (dnevničar, pripravnik, pristav – ekspert za analit. knjigovodstvo), 1939–45 na eksperimentalnem posestvu agron. in gozdar. fak. Crvenka v Zemunu, tu na fakult. 1938 opravil strok. izpit iz agronom. skupine. L. 1945–6 je bil pomočnik upravnika Uprave drž. posestev Sje, nato šef agrarnoekonom. odseka pri min. za kmetij. in gozdarstvo oz. ravnatelj Agrarnoekonom. inšt. pri Kmetij. znanstv. zavodu v Lj., 1946–7 pa zavoda samega. Od l. 1947 je bil izredni, od 1961 pa redni prof. za agroekonom. discipline (obratoslovje, taksacija, računovodstvo, statistika, metodika raziskov. dela, planiranje eksperimenta, linearno programiranje, funkcionalna analiza) na biotehn. fak. Lj., 1977 upok. Kot predstavnik FAO je 1957 sodeloval: pri izdelavi metod (in ocene) agrarne reforme v Indiji; v diskusijah o problematiki razvoja kmetijstva v nerazvitih področjih Jsle in dežel v razvoju; na dom. in mednar. kongresih v Bgdu, Den Haagu, Helsinkih, Pragi, Kielu, Moskvi, Parizu, Londonu, Rimu idr. – L. 1965 je prejel red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1979 red dela z zlatim vencem.
T. je uvedel v kmetijstvu ter biotehn. strokah sodobne taksacijske metode, analit. knjigovodstvo in metode planiranja eksperimenta ter vrednotenje proizvodnih in raziskov. izsledkov. Udeležil se je izdelovanja načrtov za razvoj kmetijstva, živil. industrije in prehrane, uvajanja racionalizacije predelovalnih postopkov, organiziranja tečajev za vzgojo vodilnih strok. kadrov, razvijal mednar. stike. Pisal razprave, študije, analize in članke (ok. 100 bibliogr. enot) v dom. revije in liste: Agron. glasnik (Zgb), Agrohemija (Bgd 1966), Brazda, Ekon. revija (1952, 1958), Komunist, NRazgl, SocKiG (1952–4), Težak (Bgd) in zbornike: Jsl statističko društvo. Bgd 1957; Krš Slovenije. I (Split 1957); Društveno–ekonom. pitanja u razvoju poljoprivrede i sela. Bgd 1966; v inozem. tisk: Proceedings of the intern. confer. of agric. economists (Helsinki–London 1956: The contribution of the economist to programs of technical development); Rapport of FAO (New Delhi 1958: The use of the index numbers in Yugoslavia for appraising the effects of agrarian development programs; Methods for evaluation of effects of agrarian reform in India, soavtor) ip. Izdal je skripta Gospodarski račun in programizacija kmetij. proizvodnje. 1952; Statistična tehnika raziskovalnega dela. 1958; Osnove ekonom. analize v kmetijstvu. 1960. Med 1958–69 pisal za Zvezni sklad in za Sklad B. Kidriča poročila o raziskov. delu. – Prim.: kadrovska evidenca biotehniške fak. Lj.; ULj 182; 1969, 557–8; Spominski zbornik biotehn. fak. Univ. v Lj. 1947–67. II, 69–71; KG 1967, št. 48; Ko je ko u Jsli. Bgd 1970, 1100; NRazgl 1977, 634. Adč.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine