Slovenski biografski leksikon

Turk Rudolf, agrarni ekonomist, r. 1. nov. 1907 v Tomaju drž. uslužbencu Ivanu in Tereziji r. Semenič, živi v Lj. Štiri razr. osn. šole je končal v Klancu pri Kozini, nižjo real. 1919–22 v Idriji; 1923 je obiskoval nižjo kmetij. šolo na Grmu pri Nov. mestu, 1923–6 sred. kmetij. šolo v Mrbu in Valjevu; štud. agronom. 1926–31 na kmetijski visoki šoli v Pragi. Kot uslužbenec kmetij. zadruge Klanec–Kozina je bil 1922 na zadružnem tečaju v Trstu, kot štipendist min. za kmetijstvo opravil 1931–3 specializacijo iz kmetij. obratoslovja na drž. kmetij. inštitutu v Pragi, kot štipendist amer. tehn. pomoči pa višji tečaj iz eksperimentalne statistike na agronomski fakulteti univerze v Raleighu, ZDA. – Služboval je 1933–9 na drž. posestvu Belje (dnevničar, pripravnik, pristav – ekspert za analit. knjigovodstvo), 1939–45 na eksperimentalnem posestvu agron. in gozdar. fak. Crvenka v Zemunu, tu na fakult. 1938 opravil strok. izpit iz agronom. skupine. L. 1945–6 je bil pomočnik upravnika Uprave drž. posestev Sje, nato šef agrarnoekonom. odseka pri min. za kmetij. in gozdarstvo oz. ravnatelj Agrarnoekonom. inšt. pri Kmetij. znanstv. zavodu v Lj., 1946–7 pa zavoda samega. Od l. 1947 je bil izredni, od 1961 pa redni prof. za agroekonom. discipline (obratoslovje, taksacija, računovodstvo, statistika, metodika raziskov. dela, planiranje eksperimenta, linearno programiranje, funkcionalna analiza) na biotehn. fak. Lj., 1977 upok. Kot predstavnik FAO je 1957 sodeloval: pri izdelavi metod (in ocene) agrarne reforme v Indiji; v diskusijah o problematiki razvoja kmetijstva v nerazvitih področjih Jsle in dežel v razvoju; na dom. in mednar. kongresih v Bgdu, Den Haagu, Helsinkih, Pragi, Kielu, Moskvi, Parizu, Londonu, Rimu idr. – L. 1965 je prejel red zaslug za narod s srebrnimi žarki, 1979 red dela z zlatim vencem.

T. je uvedel v kmetijstvu ter biotehn. strokah sodobne taksacijske metode, analit. knjigovodstvo in metode planiranja eksperimenta ter vrednotenje proizvodnih in raziskov. izsledkov. Udeležil se je izdelovanja načrtov za razvoj kmetijstva, živil. industrije in prehrane, uvajanja racionalizacije predelovalnih postopkov, organiziranja tečajev za vzgojo vodilnih strok. kadrov, razvijal mednar. stike. Pisal razprave, študije, analize in članke (ok. 100 bibliogr. enot) v dom. revije in liste: Agron. glasnik (Zgb), Agrohemija (Bgd 1966), Brazda, Ekon. revija (1952, 1958), Komunist, NRazgl, SocKiG (1952–4), Težak (Bgd) in zbornike: Jsl statističko društvo. Bgd 1957; Krš Slovenije. I (Split 1957); Društveno–ekonom. pitanja u razvoju poljoprivrede i sela. Bgd 1966; v inozem. tisk: Proceedings of the intern. confer. of agric. economists (Helsinki–London 1956: The contribution of the economist to programs of technical development); Rapport of FAO (New Delhi 1958: The use of the index numbers in Yugoslavia for appraising the effects of agrarian development programs; Methods for evaluation of effects of agrarian reform in India, soavtor) ip. Izdal je skripta Gospodarski račun in programizacija kmetij. proizvodnje. 1952; Statistična tehnika raziskovalnega dela. 1958; Osnove ekonom. analize v kmetijstvu. 1960. Med 1958–69 pisal za Zvezni sklad in za Sklad B. Kidriča poročila o raziskov. delu. – Prim.: kadrovska evidenca biotehniške fak. Lj.; ULj 182; 1969, 557–8; Spominski zbornik biotehn. fak. Univ. v Lj. 1947–67. II, 69–71; KG 1967, št. 48; Ko je ko u Jsli. Bgd 1970, 1100; NRazgl 1977, 634. Adč.

Adamič, France: Turk, Rudolf (1907–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi736166/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

TURK Rudolf, agrarni ekonomist, r. 1. nov. 1907 v Tomaju, u. 29. jun. 1984 v Lj. Oče Ivan, cestar, mati Terezija Semenič. Končal je štiri razr. osn. š. v Klancu pri Kozini, niž. realko v Idriji (1919–22), enoletno kmetij. š. na Grmu pri Novem mestu (1922–23), sred. kmetij. š. v Mrbu (1923–25) in Valjevu (1925–26); agronomijo je študiral na kmetij. visoki š. v Pragi (1926–31); kot štipendist ministr. za kmetij. je opravil specializacijo iz kmetij. obratoslovja na drž. kmetij. inštitutu v Pragi (1931–33), višji tečaj iz eksperimentalne statistike kot štipendist amer. tehniške pomoči na Agronom. fak. U v Raleighu v ZDA (1952–53). Služboval je pri Kmetij. zadrugi Klanec-Kozina (1922), po študiju pa kot dnevničar, pripravnik in pristav na drž. posestvu Belje (1933–39), kot upravnik na poskusnem posestvu Agronom. fak. v Crvenki in v Zemunu (1939–45). Po drugi vojni je bil pomočnik upravnika drž. posestev Sje v Lj. ter predstojnik agroekonom. odseka pri Ministr. za kmetij. in gozdar. (1945–46) oz. ravn. Agroekon. inštituta pri Kmetij. znanstv. zavodu Sje (1946–47). Leta 1947 je bil izvoljen za izrednega, 1961 pa za rednega prof. skupine predmetov agrarne ekonomike: obratoslovje, statistika in metodika raziskovalnega dela na Agronom. in gozdar. (sedaj Biotehniški) fak. v Lj.; razen tega je predaval agrarno ekonomiko slušateljem živilskotehnološkega, živinorejskega in veterinarskega oddelka, slušateljem podiplomskega študija v Lj., na Agronom. fak. v Zgbu pa izbrana poglavja. - T. je uvedel v biotehniške stroke sodobne taksacijske metode, analitsko knjigovodstvo, metode planiranja eksperimenta in planiranja proizvodnje. Udeležil se je razprav o planiranju kmetijstva, živilske industrije in prehrane; uvajal je racionalizacijo tehnoloških postopkov, organiziral tečaje in seminarje za vodstvene delavce v kmetij. obratih. Kot predstavnik FAO je 1957 sodeloval pri izdelavi metod in ocene agrarne reforme v Indiji in v diskusijah o razvoju kmetijstva v zaostalih območjih Jsle; sodeloval je na mednar. kongresih v Bgdu, Den Haagu, Helsinkih, Pragi in drugod. Njegovi referati in diskusije so objavljeni v kongresnih publikacijah, med drugimi: Proceedings of the internationale Conference of agric. economists (Helsinki-London 1956: The contribution of the economists to programs of technical development); Rapport of FAO (New Delhi 1958: The use of the index numbers in Yugoslavia for appraising the effects of agrarian development programs; Methods for evaluation of effects of agrarian reform in India) ipd. - Razprave, študije, analize in članke (okoli 120 enot) je objavljal v domačih revijah in časnikih: Agronom. glasnik (Zgb), Agrohemija in Težak (Bgd), Brazda, Ekon. revija, Komunist, NRazgl, SocKiG, Sodob. kmetijstvo, in v zbornikih: Jugoslovensko statistično društvo (Bgd), Krš Slovenije (Split), Društveno-ekonomska pitanja u razvoju poljoprivrede i sela (Bgd). - Izdal je skripta Gospodarski račun in programiranje kmetijske proizvodnje (1952) in Statistična tehnika z osnovami planiranja in vrednotenja eksperimentov (1972, skupaj s Slavo Doberšek-Urbanc) ter več ekspertiz in prikazov. Bil je svetovalec Zadružne zveze in Gospodarske zbornice Sje. Prejel je Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1965) in številna priznanja.

Prim.: ULjBB 1957, 182; 1969, 557–58; 1981, 982; Spominski zbornik Biotehniške fak. 1967, II, 69–71; Kmečki glas 1967, št. 48; Kojeko 2, 1100; NRazgl 1977, 634; Sodobno kmetijstvo 4, 1984, ovitek 3 s sl.; PrimiN 2. mar. 1984, 10 s sl.; Sto let Kmetijske šole Grm 1986, 235; SBL IV, 246.

Adč.

Adamič, France: Turk, Rudolf (1907–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi736166/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine