Turk, Jakob (1872–1935)

Turk Jakob, agrokemik, r. 2. jul. 1872 v Novem Kotu pri Dragi na Kočevskem kmetu Valentinu in Jeri r. Troha, u. 19. okt. 1935 v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1879–85 v Dragi (enorazrednica) in 1885–6 v Kočevju, višjo realko 1886–93 v Lj. Na TVŠ na Dunaju je 1893–9 štud. kemijo, 1899 dipl. kot prvi slov. inž. kemije. Drž. izpita opravil l. 1897 in 1899. Služboval je 1900–3 v Petrovicah (Šlezija, zdaj ČSSR) kot kemik v tovarni za sodo Larrisch–Mönnich, nato v Lj. pri Kmetijsko-kemijskem preskuševališču za Kranjsko (od 1922 se je imenovalo Kmetijska poskusna in kontrolna postaja, od 1945 pa Kmetijski inšt. Sje) kot asistent 1903–7, kot v. d. direktor do 1910 in direktor 1911–35. Ob ustanovitvi univ. v Lj. je postal hon. predavatelj, kasneje honorarni prof. za predmet: anorgan. kemij. tehnologija velike in sorodne industrije, 1921–7 vodil kemijsko tehniški seminar, dokler ni bilo delovno mesto zaradi pomanjkanja sredstev ukinjeno. T. je bil član DIT v Lj. (občasno njegov podpredsed.), Društva za raziskovanje jam Sje (tudi njegov dolgoletni blagajnik), Društva za pospeševanje obdelovanja lj. barja (dolgo tudi tajnik) in član mnogih strokovnih komisij ter odbornik SM. Bil je med poborniki za ustanovitev univ. v Lj., med ustanovitelji DIT, sodeloval je pri organiziranju sladkorne industrije na Kranjskem, industrije za krompirjev škrob (na osnovi izrabe lj. barja) ter industrije za žvepleno kislino in superfosfate v Sji. Ti projekti zaradi spremenjenih razmer po 1. svet. vojni niso bili uresničeni. – T. je bil l. 1929 odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje.

Kot tehnolog in analitik je predvsem v času službovanja v Šleziji raziskoval postopke za pridobivanje alkalijskih in apnenih fosfatov, za kemično tehnologijo maltomelov, malt, keramičnih in steklenih izdelkov ter postopke za proizv. enostavnih in sestavljenih gnojil. Po prihodu v Lj. se je v glavnem posvetil agrokemiji, živilski tehnologiji in analizam, ki jih je tedanje Kmetij.–kemij. preskuševališče pod vodstvom E. Kramerja (SBL I, 554–5) kot edina bolje opremljena kemij. ustanova na Slov. lahko opravljalo (mdr. analize prsti, vode, kontrolne analize vina, živil in poživil). Po l. 1922 je preskuševališče reorganiziral v Kmetij. poskusno in kontrolno postajo, jo razdelil na odseke: pedološko–agrometeorološki, agrobotanični, agrokemijski in fitopatološki ter sam občasno vodil skupino za agrokemijo, kasneje za industrijske in krmne rastline. Kot dolgoletni vodja ustanove je posvečal največ skrbi prehrani rastlin, travništvu in pašništvu; zelo obsežno je njegovo raziskovalno in pospeševalno delo v kmetijstvu, mdr. izsledki so pomembni predvsem povečani pridelki sladkorne pese in industrijskih sort krompirja (npr. 475 q/ha pese in do 8308 kg/ha sladkorja). – Kot izvedenec dež. vlade je delal ekspertize za sodišča, bolnišnice, obrt in industrijo; proučeval onesnaženost Save z odpadnimi vodami iz celjske, kranjske, trboveljske idr. industrije, izdelal ocene in podajal mnenja o tem. Bil je nestor slov. inž. kemikov in aktiven delavec v raznih kult., stanovskih ter strok. društvih. Veliko zaslug si je pridobil tudi z zbiranjem besednega zaklada za slov. tehn. kemij. terminologijo.

T. je pisal pomembne strok. članke v dom. in tujem časopisju, mdr.: Sn 1904/5, 129 sl.; 1905/6, 49 sl.; SN 1905, št. 46–53; K 1912, 209; 1926, 125; 1941, 89–92, 104; Poljoprivredni glasnik 1926, št. 20; Trg. tov. 1930, 57–61, 117–21; S 1931, št. 94; zlasti štev. pa v Izv. društva v pospeševanje obdelovanja Lj. barja (1908–12, npr.: Praktični gnojilni in kulturni poskusi na naravnih travnikih s krompirjem, krmilno in sladkorno peso), Chemiker Zg (Coethen 21. okt. 1908), Zft für Moorkultur und Torfverwertung (1913, 155–89); knjige: Travništvo. I, II, 1924–5; Pašništvo. 1938; O rastlin., ljudski in žival. prehrani. 1940. Iz nemšč. je prevedel in priredil: F. Weinzierl, O sestavljanju in setvi travnih mešanic. 1913. Pripravil je tudi skripta za svoja predavanja na univ., a so ostala v rkp. L. 1930 je prijavil patente pri patentnih uradih v Jsli, Avstriji in ČSR, npr.: Postopek za obrezpraševanje gnojilnih fosfatov in fosfatonosnih gnojilnih zmesi … (jsl. patent št. 7623). - Psevd.: J. T. in T. - Prim.: podatki in arhiv sina prof. S. Turka (Lj.); NZT 211–3; Šlebinger–Marentič 196; Šuklje III, 156–8; K 1928, 130, 134–5 (s sliko); 1934, 66 (s sliko); 1935, 273 (s sliko); J 1935, št. 244; 1936, št. 242 a; Kron 1935, 324 (s sliko); SN 1935, št. 238; 1941, št. 214, 263; S 1935, št. 242; 1936, št. 9; 1940, št. 242; Agronomski glasnik (Zgb) 1935, 531–2; K. Pučnik, Die Ernährung der Pflanze, Bd. 32, Berlin, 1936, 98; H. Uhliř, Historiat osuševalnih del na Lj. barju. II. knj. 1957, 118–9 (ciklostil); Razvoj strok., raziskoval. in posvetoval. dela v kmetijstvu na Slov. Lj. (Kmetij. inšt. Sje) 1959, 5, 69–70; Naše jame 1960, 6 (s sliko). – Slika: arhiv SBL. Adč.