Tunner, Jožef Ernst (1792–1877)

Tunner Jožef Ernst, slikar, r. 24. sept. 1792 v Obergardnu pri Köflachu (op. ur.: Obergradnu pri Köflachu) (Avstr.) fužinarju Jožefu in materi Julijani, u. 10. okt. 1877 v Gradcu. Obiskoval je gimn. 1805–12 v Gradcu (mat. z odl.), 1812–7 štud. na AUU na Dunaju (prof. H. Mauer, Fr. v. Zauner, J. B. Lampi, F. Kavčič – SBL I, 73). V l. 1821–3 je deloval v Istri, kjer so nastale številne T-jeve krajin. in figuralne skice; od 1823 je bival v Rimu, tu se pridružil skupini nazarencev, med njimi bil prijatelj z J. Veitom, K. Blaasom, J. Führichom, Jos. Hempelom, L. Kupelwieserjem, E. Steinlejem. Dne 31. marca 1840 je prevzel mesto ravnatelja stanovske risarske akad. in slikarske galerije v Gradcu.

T. je delal tudi za naše kraje, v razvidu so nasl. dela: sv. Ilija, 1844 (ž. c. Šentilj pod Turjakom); 13 slik v olju za kapele križ. pota in portret župnika Glaserja, 1847 (Malečnik pri Mrbu); Marija z otrokom, 1849 (kapela na Pekrski Gorci pri Mrbu); sv. Družina, Smrt sv. Franč. Ks., 1851 (ž. c. na Smledniku), Smrt Sv. Frančiška Ks., 1955 (ž. c. Ptujska Gora); križev pot, 1859 (ž. c. Ormož); sv. Alojzij z vkomponirano veduto Mrba, 1859 ali 1861 (c. sv. Alojzija Mrb); Brezmadežno spočetje, 1859 (kapela škofij. dvorca v Mrbu); 3 oltarne slike (ž. c. Selnica ob Dravi); roženvenska Mati božja (ž. c. sv. Ruperta v Zg. Voličini v Slov. gor. in ž. c. Ljutomer); sv. Trojica (ž. c. Frankolovo); sv. Štefan, sv. Barbara in sv. Florijan (ž. c. Teharje pri Celju). – Na razvoj slov. slikarstva ni vplival; je predstavnik nazarenske smeri na Štaj. v času, ko jo v drugih delih Sje zastopajo mdr. P. Künl, Fr. Kurz zum Thurn u. Goldenstein (oba SBL I, 589, 594), predvsem pa Janez Wolf. Na T-ja so vplivali van Overbeck, P. Cornelius, J. Schnorr in Ph. Veit. Po 1862 začne T-jeva umetn. moč upadati. Vse življenje je gojil religiozno slikarstvo, za eno najboljših del, Križanje, 1836–8 (c. sv. Antona, Trst) mu je papež Gregor XVI. podelil insignije častn. članstva v Congregazione dei Virtuosi al Pantheon. Vendar je slikal tudi portrete; pomembne so skice njeg. rim. prijateljev ter vedute Rima in okolice. - Prim: Cerkovni zaukaznik lavant. škofije (ŠkAMrb); Marolt, Celje II, 193, 200; Steska 299; Thieme-Becker XXXIII, 478–9; Wastler 170; Wurzbach 48, 115–24; Marburger Zg 1887, št. 69; J. Lavtižar, Zgod. župnij v dekaniji Kranj. I. 1898, 214; Franz v. Oer, Die grazer Domkirche. 1915, 26; F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije. 1928, 384, 397; isti, Služabnik božji A. M. Slomšek. II. 1935, 124; F. Klabinus, Zft d. Histor. Vereines f. Stmk 1934, 1–78 (s katalogom del, bibliogr. in slikarskim gradivom). M. Simoniti