Tuma, Branimir (1904–1991)

Tuma Branimir, podjetnik, filmski delavec in organizator, r. 6. dec. 1904 v Gor. politiku Henriku (gl. čl.) in Mariji r. Gianola, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1910–4 v Gor., nem. realko (in 2 ital. razr.) kot begunec 1914–20 v Trstu, zadnja 2 ital. razr. v Gor. 1920–2 (z mat.); štud. na vis. šoli za svet. trgovino 1922–5 na Dunaju (Hochsch. f. Welthandel) in dipl. 1925. V l. 1927–30 je služboval kot korespondent za tuje jezike (angl., franc., ital., nem.) v tovarni svinčnikov »Penkala« v Zgbu. L. 1930 je z bratom Ivanom ustanovil v Lj. (Moste) lastno podjetje za izdelavo eteričnih olj oz. za kem.-apotekar. izdelke, surovine za kozmetično industrijo ter za izdelavo spec. tehn. papirja, od 1934 tudi grafični obrat, h kateremu so pristopili še bratje Boris, Ostoj in Zoran (»Bratje T.«); ob zač. 2. svet. vojne je podjetje zaposlovalo ok. 100 delavcev. Med okupacijo se je kot prvo vključilo v OF (T-ovo ileg. ime Tone), v tiskarni so ponarejali živilske nakaznice, legitimacije, razne tiskovine, tiskali brošure (izdali tudi eno št. SPor in glasila KPS Delo). V zač. 1945 so bili bratje T. aretirani, dr. Boris (r. 2. apr. 1909 v Gor.) in ing. Zoran (r. 14. sept. 1912 v Gor.) 4. maja 1945 na Turjaku ustreljena. L. 1945 so T-ovi tovarno podarili državi. T. je bil 19. maja 1945 izvoljen v prvi MO OF kot poverjenik za vsa mestna podjetja (prevzel mest. finance), nato za tajnika mesta Lj. do 1948. Od 1948–50 bil tajnik Sekr. za gospodar. koordinacijo pri IS LRS. L. 1950 je postal komercialni, 1952 pa gener. direktor Triglav filma v Lj. do 1963; po upokojitvi (1964) je tu svetnik za zunanjetrg. posle.

Ko so bili uzakonjeni ekonom. temelji film. proizvodnje, je T. razširil tehnične osnove podjetja, ustanovil scenarijski odd. Na osnovi zahtev po mednar. delitvi dela na industrij. področjih je zagovarjal tezo, da je film predvsem industrij. proizvod. Navezal je stike z Italijo, Francijo, Anglijo, Zah. Nem. in Avstrijo; s tem ustvaril pogoje za izdelavo koprodukcijskih filmov in nudenje tehn. storitev tujim film. proizvajalcem; obseg dela Triglav filma je potrojil. V času T-ovega vodstva je podjetje izdelalo najboljše slovenske dolge igrane filme (nekaj jih sodi v vrh jsl filmske proizvodnje), mdr. Svet na Kajžarju, 1952 (rež. F. Štiglic); Jara gospoda, 1953 (B. Stupica); Vesna, 1954 (Frant. Čáp); Trenutki odločitve, 1955 (isti); Tri zgodbe, 1955 (Jane Kavčič, I. Pretnar, F. Kosmač); Dolina miru, 1956 (F. Štiglic); Ne čakaj na maj, 1957 (F. Čáp); Dobro morje, 1958 (Mirko Grobler); Dobri stari pianino, 1959 (F. Kosmač); Tri četrtine sonca, 1959 (Jože Babič); Špijon X-25 javlja; 1960 (F. Čáp); Akcija, 1960 (Jane Kavčič); Veselica, 1961 (Jože Babič); Ti loviš, 1961 (F. Kosmač); Ples v dežju, 1961 (B. Hladnik); Balada o trobenti in oblaku, 1961 (F. Štiglic); Naš avto, 1962 (F. Čáp); Samorastniki, 1963 (I. Pretnar). Izdel. so ok. 40 koprodukcijskih, med njimi tipična prva dva Irena v zadregi, 1953 (Verwirrung um Inge, s Helios filmom, München) in Dalmatinska svatba, 1954 (Dalmat. Hochzeit, s Hansa filmom, München). T. je znal pritegniti sposobne ljudi in ustvariti pogoje za delo ter pomožne službe; v tem času so se uveljavili štev. slov. scenaristi in dramaturgi (M. Brezovar, F. Godina, P. Kozak, Vl. Koch, C. in F. Kosmač, M. Mahnič, B. Štih, D. Šega). Za T-ovim razgibanim obdobjem je sledilo novo, ko je v slov. filmu težišče na dom. proizvodnji (Viba film). – Prim.: osebni podatki; Spominski zbornik Sje. 1939, 623; Ekran 66, 547; B. Berčič, Tiskarstvo na Slov. 1968, 239–40, 290–1, 330, 349, 381; O. Tuma, Ljubljana v ilegali. IV. knj. 1970, 459–63; Vela Tuma, Delo 1979, št. 115. Brenk+Smj.