Trunk, Jurij Matej (1870–1973)

Trunk Jurij Matej, borec za pravice kor. Slov., pisatelj, izselj. zgodovinar in časnikar, r. 1. sept. 1870 v Bačah na Kor. kmetu Janezu in Mariji r. Janša, u. 11. marca 1973 v San Franciscu (Kalifornija). Osn. šolo je obiskoval v Ločah in Beljaku, tu in v Clcu gimn. (od 4. razr. dalje v malem semenišču), 1891 mat. Vstopil v clc bogoslovje in bil 1895 ord. Služboval je sprva v Vetrinju pri Clcu, zaradi nar. zavednosti prišel v spor in bil premeščen v Šmohor, ponovno v Vetrinj in končno v Dravograd; 1896 je postal župni upravitelj v Kazazah (mdr. tu ustan. posojilnico in žitno zadrugo), 1897 bil poslan na Višarje, od tam za kaplana v Šmihel pri Pliberku, od avg. 1898–904 bil župnik v Kazazah, od 1904–17 pa v Beljaku (predmestje Perava). L. 1917 je prevzel župnijo v Borovljah, v apr. 1919 moral bežati v Sjo, 21. jul. 1921 pa Kor. zapustiti. Odšel je v ZDA, bil 1921–4 v Fuldi (North Dacota), 1925–46 v slov. župniji v Leadvillu (Colorado), upok. 1. sept. 1946 se je preselil k župniku Vitalu Vodušku v San Francisco in tam v 103. letu u.

T. se je kot sedmošolec 1890 udeležil 1. shoda slov. abiturientov v Lj. (navzoči tudi hrv. kolegi) in se prvič seznanil z narodn. vprašanjem na Balkanu ter idejo jugoslovanstva; v Beljaku je bil v središču vsega prosvetn. in polit. življ. tamkajšnjih Slov., zato med 1. vojno preganjan, obtožen vohunstva in zaprt skupaj s poslancem Fr. Grafenauerjem (SBL I, 243), pisateljem Fr. Ks. Meškom (ib. II, 103–5) idr. zavednimi Slov. Po izpustitvi ga je cerkv. oblast na pritisk nasprotnikov konfinirala na Jezerskem, konec vojne pa je pričakal v Borovljah, kjer je z ustan. Nar. sveta 26. okt. 1918 postal občin. načelnik. Na predlog takratne nar. vlade v Lj. se je kot izvedenec za Kor. 1919 udeležil mirovnih pogajanj v Parizu, nato bil od jsl vlade imenovan za člana plebiscit. komisije v Clcu. Po ponesrečenem izidu plebiscita se je umaknil v Bače, bil izgnan in iskal zaščite pri predstojnikih v Clcu, ki pa so T-a nasilno upok.; kljub temu Kor. ni nameraval zapustiti in je nadaljeval z delom v želji, da postane Clc polit., gospodar. in kult. središče kor. Slov. V ta namen je 1921 (jan.-junij, 11 št.) izd. z V. Podgorcem 14-dnevnik Glas pravice. Nasprotniki so T-u tudi v Clcu onemogočili bivanje. – T. je mnogo potoval, predvsem med 1904–17; bil je 1906 v Egiptu in Palestini, v Ameriki 1909–11 štirikrat (dec. 1909–jan. 1910 urejal AM). Članke in podlistke je obj. v časopisih Mir, DS, KMD, M; priredil je pa ital. izvirniku Jan. Krstn. Paganija molitvenik Premišljevanje o presv. Reš. Telesu (MD 1899), napisal vzgojno knjigo Bodi svoje sreče kovač. MD 1904; potopisa Na Jutrovem. MD 1908; Quer durch Nordamerika. Clc 1915 (St. Joseph Bücherbruderschaft zv. 216). Vrh T-ovega pisanja je knjiga Amerika in Amerikanci. Clc 1912 (samozal., izhajala v snopičih), še danes temeljna zgod. slov. izseljenstva, za katero je zbiral gradivo več let. – V ZDA se je posvetil predvsem časnikarstvu, pisal v AS, AD, Baragovo pratiko, GN, Glasilo K. S. K. Jednote, NS idr. Prevedel je v angl. filozofsko delo Fr. Vebra Knjiga o Bogu: There is a God. 1942 (samozal.). Spomini, ki jih je objavil v AM 1922–3, so malo razširjeni izšli v knjigi Spomini. Celje 1950 (uvod B. Grafenauer). – Psevd.: Zavrnikov. – Prim.: L. Kuhar, LdP 1947, št. 37 (ponat. Obz 1950, 92–6); Nova pot 1950, 253–65 (ponat. Svoboda, Clc 1950, 294–305); SPor 1950, št. 236 (s sliko); VMrb 1965, št. 209, 215 (s sliko); SIK 1969, 332–3 (s sliko); KMD 1970, 119–21; Nova pot 1970, 497–8; Družina 1973, št. 11 (slika), 13; Glasnik slov. duhovn. društva 1973, 84–5; NRazgl 1973, 196; KMD 1974, 166–9; SIK 1976, 252, 265, 268. Bjc.