Trstenjak, Davorin (1848–1921)

Trstenjak Davorin (Martin), šolnik, strok. pisec in pisatelj, r. 8. nov. 1848 na Krčevini pri Ormožu (brat Antona, gl. čl.) kot prvorojenec izmed sedmih otrok, u. 10. febr. 1921 v Zgbu. Osn. šolo je obiskoval 1858–61 na Humu, 5. razr. gimn. 1861–7 v Varaždinu, 1868–71 preparandijo v Zgbu. V l. 1871–2 je bil dom. učitelj na priv. šoli v Zgbu, 1872–3 na osn. šoli v Karlovcu. Od 1873–81 je bil tu začasni upravitelj splošne deške šole, 1881–9 ravnatelj Višje dekl. šole; l. 1889 je bil premeščen v Kostajnico kot ravnatelj viš. dekl. šole, od 1899–907 pa v Gospić; 1908 upok. in se preselil v Zgb. – T. je bil v lokaln. društv. življenju v Karlovcu in Kostajnici zelo delaven (gasil. društvo, pev. dr. Zora, amater. gledal., čitalnica, učitelj. dr., gospodar. društvo), polit. se priključil hrv. stranki prava. V najbolj aktivnem obdobju 1872–89 v Karlovcu je prijateljeval z Antejem Kovačićem, Mijom Vambergerjem, Mijatom Stojanovićem, Jankom in Petrom Tomićem, Stj. Valjakom in Dragojlo Jarnević, dopisoval si 1897–908 z Vambergerjem in 1906–10 Aškercem idr. Nabiral je ljud. pregovore in besedni zaklad (ok. 3000 besed za slovar hrv.-srb. jezika JAZU), 1906 sodeloval v pripravah za nove šol. čitanke. – Šoli v Karlovcu je podaril bogato prirodosl. zbirko, ornitološko pa Prirodosl. muzeju v Zgbu. – Bil je član: od 1873 Hrv. pedag.-knjiž. zbora v Zgbu (od 1909 častni), od 1878 Zool.-botan. Ges. na Dunaju, od 1908 dopisni društva Zemský ústřední spolek Jednot učit. Král. Českého v Pragi, od 1911 podpreds. Saveza učit. društava, 1919–21 preds. Saveza hrv. učit. društava in preds. framason. lože »Ljubav bližnjemu« v Zgbu. L. 1924 so T-u odkrili na r. hiši spomin. ploščo, 1934 pa na griču Djed pri Kostajnici. Po njem je poimenovana najvišja hrv. nagrada za pedag. delo.

V času 1868–921 je T. izredno veliko pisal (vse v hrv.), opus šteje ok. 50 knjig in brošur ter več ko 750 člankov (od tega samo v Napredku 468). Pedag. knjige, mdr.: Školski vrt u selu. 1883 (prirej. po nem. predlogi); Mladi učitelj. 1891 (prev. v bolg.); Igre. 1896 (prev. v bolg.); Druženje učitelja sa školskom mladeži. 1905; Prirodni uzgajatelj. 1907 (prev. v češč.); Zreo učitelj. 1907 (isto); Uzgoj čovjeka borca. 1909 (prev. v češč. 1911), 1921²; Etika. 1910; O modernoj školi … 1909, 1918² (izšlo tudi v ZDA); Darvinizam u uzgoju. 1918; O odgoju djece, nagradama i kaznama. 1951; članki v pedag. listih: Hrv. učiteljski dom (od 1908–), Na dom. ognjištu (od 1900–), Napredak (od 1874–), Novi vaspitač (1910–), Pokret (1906–, splitski od 1920), Prosveta (1906–), Škola (1899–), Školski vjesnik (1894–), Učitelj (1892–), Učiteljska zora (1914–), UT (1900–), Vjerni drug (1909–); liter. revijah: Balkan (1908–), Hrv. (Jsl) njiva (1917–), Hrv. svjetozor (1877–), Hrv. učit. dom (o M. J. Neratu: 1915, 25–6; E. Ganglu: 1916, 191–2), Hrv. vila (1886–), Knjiž. smotra (o Š. Kočevarju: 1883, 17–8; F. Brežniku: 1890, 25–6), Napredak (o M. J. Neratu: 1915, 79–80; E. Ganglu: 1919, 80–1), Savremenik (o Božidarju Flegeriču: 1907, 573; E. Ganglu: 1909, 707; Fr. Erjavcu: ib. 400–2; A. Aškercu: 1910, 357; 1912, 134; 1913, 132; B. Flegeriču: ib. 620), Učitelj (Bgd 1904/5, 626–32 O Aškercu), Vienac (1885–); drugih revijah: Dalmat. Hrvat, Dnevni list, Gospodar. list, Hrv. novine, Hrv. pokret, Ilustr. novosti (Karlovac), Nar. glas, Nar. list, Nar. novine, Obćinski glasnik, Obzor, Pravda, Pučke novine, Pučki prijatelj, Riječ SHS, Slobodna riječ idr. Knjige za mladino: Putne uspomene. 1880; U radu je spas. 1885 (v slov. prev. B. Flegerič, 1894); Rane i melem. 1887; Ljubičice. 1895; Slike iz Švicarske. 1899; Ispod brda Djeda. 1911; Pounčice. 1913, 1914²; Na Djedu. 1919; Besjede na Djedu. 1921; Kostanjčice. 1923; Izabrane priče i pripovjetke. 1953; ter članke v mladin. listih: Mali dobrotvor (od 1901–), Mladi Istran (1906–), Naša deca (1920), Omladina (1918–), Smilje (1880, 5–7, 19–22 o S. Vrazu), Zavičaj (1921), Zk (1914–) idr. Zelo si je prizadeval za poljudno izobrazbo s knjigami, mdr.: Zdravoslovje I. 1873 (ponat. iz Pučkog prijatelja); Dobra kućanica. 1880, 1906⁵ (prev. v bolg. D. T. Dušanov 1882); Ptice I-IV. 1888–1895 (prir. po Brehmu, Erjavcu idr.); Dobar kućanik. 1891; Vjera i znanost. 1910; Kulturna povijest. 1914, 1925²; O reformi slobodnog zidarstva. 1914; Biblija u svjetlu istine i morala. 1921; Naši ljudi. 1940; idr.

V zgod. hrv. in jsl. pedagogike je T. izredna osebnost, vzoren prakt. učitelj, borec za stanov. učitelj. pravice, začetnik različnih prosvetn. in gospodar. akcij ter izvrsten govornik in predavatelj. Sprejel je ideje J. A. Komenskega, J. J. Rousseauja, Pestalozzija, Spencerja, Darwinov evolucionizem in Häcklov monizem, bil nasprotnik Herbartove in klerik. pedagogike; propagiral je svobodno vzgojo (naravno, moralno in delovno), birokratizma in cerkv. vpliva osvobojeno šolo s poudarkom na vlogi učitelja. Kot mladin. pisatelj je iskal liter. snov v otroku samem in v njeg. najbližji okolici, fantastike ni maral. T-ove pripovedke odlikuje preprost izraz in plastično opisovanje ljudi in narave. – Prim.: zapuščina D. T-a (Hrv. školski muzej, Zgb); Zapisnik učenikah učiteljišta zgbčkoga 1849–74 (ib.); Cuvaj IV, 10; VI, 32, 352–5; VII, 53, 73, 330, 334, 485, 492; IX, 117–8, 276, 290, 326 sl.; X, 608–9, 627, 630; XI, 23, 277–8; EJ VIII, 378 (s sliko); Lilek 36, 40, 42, 54; Znameniti Hrvati 268; Izvestje kr. gimn. v Varaždinu 1862–8; Izvestje o kr. učiteljištu u Zgbu 1869–71; Pedag. enc. Zgb 1895–906, 225–6; I. Geršak, Ormoški spomini. 1902, 138–41; B. Trstenjak-Holjac, Besjede na Djedu. 1921, 87–93 (s sliko); Pedesetgodišnjica Hrv. pedag.-knjiž. zbora. Zgb 1923, 164–70 (s sliko); Istorija slobodnog zidarstva. 1929, 137–42; S. Ljubunčić, D. T. Zgb 1931 (s sliko); Povijest školstva i pedagogije u Hrv. 1958, 144 sl. (s sliko); D. Jarnević, Život jedne žene. 1958, 265 sl. (s sliko); D. Franković, Sto godina rada Hrv. pedag.-knjiž. zbora … 1971, 29–37 (s sliko); Zbornik za historiju školstva i prosvjete 1964, 95–110 (s sliko); 1965, 111–24; 1972/3, 15–46; M. Ogrizović, Iz povijesti borbe za nar. školu. 1973, 21, 80, 145–9; D. Franković, D. T. Zgb 1978 (z bibl. T-ovih del in lit.). Lc.