Trpin, Matej (1871–1926)

Trpin Matej, slikar in podobar, r. 19. sept. 1871 (ne 1872) v Idriji rudarju Jožefu in Katarini r. Sežun, u. 28. dec. 1926 v Lj. Podobarstva in slikarstva se je ok. 1888–92 učil pri Juriju Tavčarju (gl. čl.) v Idriji, izučen delal pri kiparju Al. Progarju v Clcu, pri podobarju Fr. Kelihu v Zgbu in pri Andr. Rovšku v Lj. dokler se ni 1900 osamosvojil in naselil v Lj. (Zrinjskega 3). Med 1. svet. vojno bil 4 leta na fronti, kjer si je nakopal bolezen, ki se je toliko poslabšala, da je 1922 nehal delati.

T-ovo delo obsega: cerkveno slikarstvo (freske in olja), več del izvedel s slikarjem Petrom Markovičem iz Rožeka, mdr. v Preserju pri Borovnici 1910 (angela na slavoloku, evangeliste, angele v kupoli); v Radečah pri Zid. Mostu; pri Mariji Bistrici; oltarne slike mdr.: sv. Jurij (gl. oltar Ihan); Zadnja večerja, 1915 (uršul. samostan Lj.); sv. Janez Krst. (Strma Njiva pri Izlakah, zadnje delo); rezbarstvo in restavratorstvo, mdr.: 1900 Brezmadežno V. Metzingerja (franč. samostan, Novo mesto, gl. ZUZ 1936, 36), 1914 Mottbasov portret Jakoba Schellenburga (uršul. samostan Lj., gl. ZUZ 1944, 105). Slikal je tudi portrete (prof. J. Gnjezda, fin. svetnik Val. Levičnik, gostiln. zakonca Češnovar, vse Lj.) in se ukvarjal z gledal. kulisami ter izdel. zastorov za prosv. odre v okolici Lj. ter za oder Društva rokodel. pomočnikov, tu se spoprijateljil s podobarjem Iv. Pengovom (SBL II, 295), spoznal V. Stesko (ib. III, 481–3); sodeloval je s podobarjem Raznožnikom in Albinom Slivarjem iz Trnovega v Lj. – Prim.: r. matice (mat. urad Idrija); podatki Fr. Ostanka (arhiv SBL); Steskovo gradivo; S 1925, št. 143; 1926, št. 297; Jugoslovanski obrtnik 1927, št. 1; F. Marolt, Dekanija Vrhnika. 1929, 99; Jubilejni zbornik društva rokod. pomočnikov ob 75-letnici. 1930, 54; I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Lj. 1933, 350; A. Furlan, Zgod. franč. c. v Nov. mestu. 1937, 12. – Slika: arhiv SBL. Blh.

TRPIN Matej, podobar, slikar, r. 19. sept. 1871 v Idriji, u. 28. dec. 1926 v Lj. Oče Jožef, rudar, mati Katarina Sežun. Približno med 1888–92 se je učil pri slikarju Juriju Tavčarju (gl. čl.) v Idriji, nato je delal pri kiparju Alojziju Progarju v Celovcu, Fr. Kelihu v Zgbu in A. Rovšku v Lj. 1900 se je preselil v Lj. (Zrinjskega 3). 1922 je moral delo opustiti zaradi bolezni, ki si jo je nakopal med štiriletnim bivanjem na fronti. - T. je delal predvsem cerkv. podobe (v fresko tehniki in olju). Večkrat je sodeloval s slik. Petrom Markovičem iz Rožeka, podobarjem Raznožnikom in A. Slivarjem iz Trnovega v Lj. Nekaj T-ovih del: Preserje pri Borovnici 1910 (angela na slavoloku, evangelisti, angeli v kupoli); Radeče pri Zidanem Mostu; Marija Bistrica; Ihan (olt. sl. sv. Jurija); uršul. samostan v Lj. (Zadnja večerja, 1915); Strma Njiva pri Izlakah (sv. Janez Krstnik). T. je izvrševal tudi rezbarska in restavratorska naročila; rest. je npr. Mottbasov portret Jakoba Schellenburga (1704) (iz uršul. samost. v Lj.), 1914; Brezmadežno V. Metzingerja (iz franč. samost. v Novem mestu). Slikal je tudi portrete (npr. prof. J. Gnjezda, fin. svetnik V. Levičnik, zak. Češnovar). Izdeloval je tudi gledal. kulise in zastore za prosv. društva v Lj. (npr. za oder Društva rokod. pomočnikov) in okolici. Imel je stike tudi z V. Stesko in podobarjem I. Pengovom.

Prim.: S 1925, št. 143; 1926, št. 297; M. Marolt, Dekanija Vrhnika, Lj. 1934, 99; Jubilejni zbornik društva rokod. pomočnikov ob 75-letnici, 1930, 54; ZUZ 1936, 36; 1944, 105; SBL IV, 190–91 z liter.; A. Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stol. na Slov., Celje 1982, 92.

V-č