Trost, Matija (?–1591)

Trost Matija, protest. pridigar, prevajalec in novolatin. pesnik, r. neznano kdaj v Vipavi meščanu Kocijanu in materi Heleni, u. 1591 v Lj. Štud. je najprej na Dunaju in 1582 dosegel bakalavreat iz filozofije. Ko se 21. marca 1584 v Gor. ni hotel vrniti h katol. veri, se je moral izseliti. Od 29. sept. 1584 je prejemal štipendijo kranj. dež. stanov za študij v Nem., od 7. sept. 1585 bil vpisan na univ. v Tübingenu, 6. avg. 1589 tu magistriral iz teol. Ker se zaradi dolgov, v katere je zašel 1588 predvsem zaradi tiska slov. knjige, ni mogel vrniti v domovino, se je 1590 za deset tednov zatekel k Primožu Trubarju ml. v Kilchberg. Z njegovim jamstvom (lj. superintendentu Spindlerju – SBL III, 425–6 – je v pismu zapisal, da bo »nedvomno Kranjski koristen mož, uporaben tudi za dispute s sovražniki Kristusove cerkve, ker je dober dialektik«) je nato prišel v Lj. za pridigarja. Pozimi 1590/1 je zbolel in ga je moral nadomeščati J. Knafelj (SBL I, 470). Bil je poročen, vendar o ženi in morebitnih otrokih ni podatkov.

Ena lepa inv pridna prediga, per pogrebi tiga vreidniga inu viſſoku vuzheniga Goſpud Primosha Trvberia rainciga, dèrshana od Goſpud Iacoba Andrea doctoria, Tibinskiga Probſta, inu is Nemshkiga Ieſika v'slovenski tolmazhena (Tübingen 1588) je dokaj zvest T-ov prevod nem. Andreaejeve Christliche Leichpredig bei der Begräbnus des … Primus Trubern (Tübingen 1586), izpopolnjen in za slov. bralca prirejen (le v nekat. podrobnostih) Trubarjev življenjepis. Izpustil je le grško in latin. prigodnice ter jih nadomestil s štirimi svojimi latinskimi verzifikacijami v elegičnih distihih: I. Prosopopoeia Tubingae ac Derendingae ad Slavoniam …; II. Prosopopoeia Primi Truberi e tam diuturna patrii …; III. Omina fausta et clara, tam in nominibus patriae ac sepulturae Primi Truberi, quam nomine ipsius utroque latentia; IV. Comparatio Primi Truberi cum s. Martino Luthero … Vsebinsko je najbolj zanimiva IV. pesem, ki vzporeja Trubarjeve zasluge za Slov. z Lutrovimi za Nemce, vse pesmi pa preveva iskreno slov. nadpokrajinsko domoljubje. V njih se T. kaže mojstra drobne poantirane emblematične lirike in se po izraznih značilnostih uvršča med predstavnike manirizma. – Prim.: Dimitz III, 108, 155, 316; Zssl I, 250–1; T. Elze, Die Univ. Tübingen und die Studenten aus Krain. Tübingen 1877, 60–1, 77–8, 108; H. Hermelink, Die Matrikeln der Univ. Tübingen I. Stuttgart 1906, 637; isti, Die evang. Prediger Krains im XVI. Jh., JGGPÖ 1900, 200–1; M. Rupel, Nove najdbe naših protestantik XVI. stol. 1954, 44–72, 81–3; isti, Slov. protestantski pisci. 1966², 40–1, 377–9, 452–3; J. Pogačnik, Zgod. slov. slovstva. I. Mrb 1968, 161; B. Berčič, Abhandlungen über die slowen. Reformation. München 1968, 157–158, 238; P. Scherber, Die slowenische Elegie. Wiesbaden 1974, 26–8. Kor.

TROST Matija, protestantski pridigar, prevajalec in novolatinski pesnik, r. neznano kdaj v Vipavi meščanu Kocijanu in materi Heleni, u. 1591 v Lj. Študiral je najprej na Dunaju, 1582 je dosegel bakalavreat iz filoz. Ko se 21. mar. 1584 v Gor. ni hotel vrniti h katol. veri, se je moral izseliti. Od 29. sept. 1584 je prejemal štipendijo kranj. dežel. stanov za študij v Nemčiji, od 7. sept. 1585 je bil vpisan na U v Tübingenu kot »Carniolanus«, 6. avg. 1589 je tu postal magister teologije. Zaradi tiska slov. knjige 1588 je zašel v dolgove, 1590 se je za deset tednov zatekel k Primožu Trubarju ml. v Kilchberg. Z njegovim jamstvom je istega leta prišel v Lj. za pridigarja, naslednje leto je zbolel in umrl. - T. je prevedel v slov. nagrobni govor, ki ga je imel Jakob Andreae, tübinški prost, ob pogrebu Primoža Trubarja st., in ga na svoje stroške izdal z naslovom Ena lepa inu pridna prediga per pogrebi tiga vredniga inu visoko vučeniga gospud Primoža Trubarja 1588. Prevod se tesno naslanja na izvirnik. T. je izpustil le grške in latin. hvalnice ter jih nadomestil s štirimi lastnimi latin. pesnitvami v elegičnih distihih, v katerih zanosno slavi Primoža Trubarja. Podpisal se je pod svoje pesmi: »Matthias Trostius Vipacensis Illyrious«. Vsebinsko je najbolj zanimiva IV. pesnitev, kjer primerja Trubarja z Lutrom: Tam Nemec Luter – tu Slovenec Trubar, ta nič manjši od onega. Nato vzporeja Trubarjeve zasluge za Slovence z Lutrovimi za Nemce. Vse pesmi preveva veliko slov. rodoljubje. Jezikovno se je oprijel takratnega knjižnega jezika, Trubarjeve in Dalmatinove dolenjščine. »Trostova knjiga je ena najlepših počastitev našega prvega pisatelja in kaže, kako so ga sodobniki spoštovali in ljubili« (M. Rupel).

Prim.: SBL IV, 188 z liter.; M. Rupel, Slov. protest. pisci, Lj. 1966, 40, 377; J. Pogačnik, Zgod. slov. slovstva I, Mrb. 1968, 161.

T. P.