Triller, Karel (1862–1926)

Triller Karel, politik in gospodarstvenik, r. 21. apr. 1862 v Šk. Loki notarju Ivanu in Mariji r. Schlosser, u. 20. maja 1926 v Lj., pok. v Šk. Loki. Obiskoval je gimn. 1873–7 v Lj., 1881–2 v Trstu (z mat.), študiral pravo na Dunaju in bil 1883/4–5 preds. akad. društva Sja. V l. 1889–93 je bil odvetn. pripravnik pri A. Moschetu (SBL II, 155–6), tedaj sodeloval zlasti pri Sokolu (1890–5 podstarosta lj. Sok., 1908–12 starosta lj. sok. župe); 1894 je postal samost. odvetnik in se 1895 preselil v Tolmin. Na povabilo voditeljev NNS (sodeloval pri njeni ustanovitvi) se je 1900 vrnil v Lj. in odprl lastno pisarno (tesno povezan z Iv. Hribarjem, ib. I, 353–4, in I. Tavčarjem, gl. čl.). L. 1902 je bil izvoljen v občin. svet (do 1910); po obnovitvi mestne avtonomije ponovno izvoljen, 1912–21 podžupan ter najožji Tavčarjev sodelavec, medtem ko se je T-jevo razmerje do Hribarja ob njeg. nepotrditvi za župana znatno ohladilo. – L. 1908–18 je bil T. izvoljen na programu NNS v deželni zbor, 1911–8 v dež. odbor; 1918 je od pobeglega dež. glavarja Iv. Šušteršiča (ib. III, 731–5) prevzel vodstvo dež. uprave in bil nato preds. likvidac. komisije za dež. imovino. Tik pred prevratom je v SN (1918, št. 242) ostro nastopil proti avtonomist. načrtu, ki ga je Fr. Šuklje (SBL III, 716–20) razvil v člankih (V zaželjeni deželi, S 1918, št. 229, 230–1, 237, 240), ga imenoval »ponesrečeni načrt«, ker greši »zoper jedinstvenost našega troimenskega naroda« in »zoper demokratski značaj bodoče države«. V prvi nar. vladi 1919 je T. postal poverjenik za trgovino in industrijo, nekaj časa pa je bil član začasnega nar. predstavništva v Bgdu.

T. se je v Tolminu živahno udejstvoval v nar. življenju in planinstvu: 1896 je ustan. Soško podružn. SPD, ki je 1901 zgradila kočo na Krnu (T-jeva koča, 1905 jo zasul plaz). – V lj. mestn. svetu 1912–21 je bil podpreds. lj. občine, načelnik najvažn. odsekov; veliko zaslug si pridobil zlasti kot načelnik aprovizacij. odseka za preskrbo lj. prebivalstva med 1. svet. vojno, rad pomagal polit. preganjancem in mnoge rešil iz rok vojnih sodišč. – Zgodaj se je uveljavil kot gospodarski strokovnjak: kmalu po vrnitvi v Lj. je prišel v upravni svet Lj. kreditne banke (ust. 1900), postal njen podpreds. in 1923 po Tavčarjevi smrti preds. V l. 1904–22 je bil član upravn. odbora in ravnateljstva Mestn. hranilnice lj., prvi preds. Jsl zavarovalne banke Slavija, več let upravni svetnik Nar. tiskarne, preds. Združenih papirnic Vevče …, odbornik Nar. banke v Bgdu in podpreds. Hrv. slavonske zemalj. hipotekarne banke v Zgbu. – Pisal članke v PV, SN, 1904 ga tudi urejal.

V rastočem nasprotju med mladimi in starimi v liberalnem taboru je T. stal zvesto na strani starih, zlasti bližnjega rojaka in prijatelja Iv. Tavčarja (ta se ga spominja v Cvetju v jeseni), vendar se boja ni udeleževal in se polagoma umaknil iz polit. življenja. V zadnjih letih se je v glavnem posvetil gospodarstvu in delu v socialnih in kultur. organizacijah; kot velik podpornik dijaštva je bil preds. dijaške kuhinje Domovina (od ustan. 1909–26), več let preds. glavnega odbora Jadran. straže in Čsl-jsl lige ter Zveze slov. odvetnikov. Kot odličen pravnik, spreten govornik in debater se je T. uspešno uveljavil zlasti v lj. komunalni politiki in v gospodar. ustanovah takratn. liberaln. meščanstva. Zaradi svoje konciliantnosti je užival povsod velik ugled in je S, glasilo T-ju nasprotne polit. stranke, ob smrti zapisal, da je bil »simpatična osebnost, … dober in včasih oster govornik, po značaju pa lojalen« (1926, št. 114). – Prim.: Gabršček I, II; Hribar, Spomini I, II, III; Šuklje III; isti, Sodobniki 342; Tuma 125–6, 164–5, 262, 282, 424–5; Vencajz 91, 93, 94–6, 98, 156; izv. gimn. v Lj. 1873–7; izv. gimn. v Trstu 1881, 1882; Slovanski svet 1895, št. 32; Bankarstvo 1926, 334–5 (s sliko); J 1926, št. 115 (s sliko); NDk 1926, št. 112, 115; Orjuna 1926, št. 23; S 1926, št. 114; SN 1926, št. 113; Tabor 1926, št. 113; TL 1926, št. 59; KCD 1927, 79 (slika), 83, 93; Kron 1934, 72 (slika); 1936, 190; Fr. Skaberne, Slov. advokati in javni notarji … 1936, 44–5; I. Tavčar, ZbD V–VIII (1955–9); Pravnik 1968, 534; R. Savnik, Loški razgledi 1974, 86–7. – Slika: IS 1928, 349. S. K.

TRILLER Karel, odvetnik, politik in gospodarstvenik, r. 21. apr. 1862 v Škofji Loki, u. 20. maja 1926 v Lj. Oče Ivan, notar, mati Marija Schlosser. Gimn. v Lj. in Trstu (1873-82). Na dunajski U je študiral pravo, odvetniško prakso je opravljal v Lj. (1889–93), 1894 je postal samostojen odvetnik. 1895 je začel delati v Tolminu. Sredi leta 1899 se je odločil za preselitev v Gor., vendar se je premislil in se naselil v Lj. Tu mu spočetka vzdušje ni prijalo in je še pomislil na selitev v Gor. V Lj. je imel lastno pisarno in delal v mestnem javnem življenju v okviru Narodno napredne stranke. Med 1902–10 je bil član občinskega sveta, med 1912–21 lj. podžupan in najtesnejši sodelavec župana in pisatelja Ivana Tavčarja. V prvi slov. narodni vladi je bil poverjenik za trgovino in industrijo, nekaj časa je bil tudi član začasnega narodnega predstavništva v Bgdu. T. je bil tudi član kranjskega dežel. zbora (1908–18) in odb. (1911–18). Ob prevratu je od pobeglega dežel. glavarja Ivana Šušteršiča prevzel vodstvo dežel. uprave in bil predsednik komisije za likvidacijo dežel. imovine. - V javno življenje je stopil že kot študent (preds. društva Slovenija na Dunaju, 1883–85). Opazno je bilo tudi njegovo javno delo v Tolminu. Med drugim je ustanovili Soško podružnico SPD (1896); podružnica je zgradila planinsko kočo na Krnu (T-eva koča); postavljena je bila na izpostavljenem kraju, zato jo je kmalu podrl snežni plaz (namesto nje so hoteli na Krnu zgraditi Gregorčičevo kočo, vendar je priprave prehitela prva svet. vojna). Ko se je na Goriškem 1899 izvršil polit. razkol, naj bi T-ev prihod v Gor. okrepil vrste A. Gabršček-H. Tumovega liberalnega kroga; T. naj bi skupaj z Gabrščkom urejal Sočo. Na Gor. je ostal vezan tudi kasneje, ko je bil v Lj. V pismu H. Tumi se je 23. jan. 1900 zavzemal za »oficielno« povezavo med gor. in kranjsko Narodno napredno stranko. - V Lj. je delal v organih mestne občine. Zlasti pomembna je T-eva vloga v razvoju lj. denarništva; po smrti I. Tavčarja je bil preds. Ljubljanske kreditne banke in član uprav. odb. in ravnateljstva Mestne hranilnice ljubljanske. Bil je pravni svetnik več gosp. zavodov. Pisal je članke za SN in PV; znana je T-eva polemika v SN (1918, št. 242) s Fr. Šukljetom in njegovim avtonomističnim načrtom (S 1918, št. 229, 230, 231, 237, 240), češ da je načrt »zoper jedinstvenost našega troimenskega naroda« in proti demokratičnemu značaju bodoče države. - T. je bil tudi velik dobrotnik in ugledna osebnost slov. javnega življenja. V sporih v liberalnem taboru je ostal na strani starih (I. Tavčar). 1919 je bil član slov. delegacije na pariški mirovni konferenci.

Prim.: SBL IV, 178 in tam navedena liter.; Korespondenca H. Tume (kopije, Zgod. inštitut ZRC SAZU); PV 86/1986, 145–49.

B. Mar.