Tribnik, Gregor (1831–1876)

Tribnik (Triebnigg) Gregor, šolnik in skladatelj, r. 2. marca 1831 v Rušah kmetu Mihaelu in Mariji r. Herič, u. 4. marca 1876 v Celju (brat šolnika Jožefa, stric Karla, gl. čl.). Opravil je 2-letni pedag. tečaj (spričevalo omenjeno v aktu norm. gl. šole v Lj. 1857, ŠkALj); morda je bil učenec šole Štaj. glasb. društva v Gradcu (biv. direktorju tega društva 1824–9, 1831–9 Anselmu Hüttenbrennerju – Beethovnovemu znancu in Schubertovemu prijatelju – T. posvetil svoje variacije za klavir, op. 1; ali se z njim seznanil pozneje), sicer pa bil glasb. samouk (prim. akt kapitularn. konzist. v Lj. 1859, ŠkALj). Učitelj na nižji realki, glavni šoli in učiteljišču (do 1850 glavna šola) v Celju je bil bržkone že od 1850 (prim. l. c., ki omenja T-ovih 9 služb. let), vsekakor pa od 1854–67; 1868 je postal učitelj na celjski 4-razr. komunalni šoli (ustan. namesto deške trivialke) in za Jos. Zanggerjem 1870 vodja tega zavoda (1869 komunalna zamenjana z mest. deško šolo), od i. l. nadučitelj. Zavoljo T-ove bolezni je avg. 1875 začasno vodil šolo Ivan Miklavc. Od 1870–6 je bil član mest. šol. sveta (J. Orožen, Zgod. Celja in okolice. I., 1971, 179). V svoji izdaji Slovenske pesmi … 1864 se T. imenuje »posestnik glasbine učilnice od c. k. namestije dovoljene v Celji«, vendar ne viri ne literat. ne potrjujejo, da bi bila takrat v Celju kaka samostojna glasb. šola. Ko je bilo 1859 razpisano mesto učitelja za glasbo in petje na vzorni glavni šoli v Lj., se je T. priglasil, sprejet pa je bil kandidat A. Nedvěd (SBL II, 197–8).

Ko so 1851 v Celju ustan. moško pev. društvo po zgledu sodobn. pevskih omizij v nem. Avstriji, so v tem društvu v 50-ih letih peli slov. in nem. pesmi (družilo je Slov. in Nemce); 1856 se je društvo razšlo, 1857 pa sta nastali dve drugi: Männergesangverein in Liedertafel, a sta se i. l. obe spet združili v Moško pev. društvo v Celju (Männergesangverein von Cilli); v zvezi s prvim se T. prvič omenja kot zborovodja. Po ustan. Nar. čitalnice 1862 ga je odbor namestil za zborovodjo čitaln. zbora, 1862 in 1863 pa je sodeloval tudi kot pianist. Ob praznovanju 1000-letnice Cirila in Metoda 5.–12. jul. 1863 je zložil in s čitaln. pevci izvajal slov. péto mašo. Trajen spomenik slov. zavednemu glasb. delu pomeni T-ova zbirka Slovenske pesmi za čvetere moške glase. Zbral, nekaj lastnih pridjal in izdal. I. Dunaj 1864 (samozal.); T. je zanjo dobil pobudo iz zbirk D. F. Ripšla (SBL III, 106–7, Pesmarica za kratek čas. 1859) ter bratov B. in G. Ipavca (Slov. pesme. I. 1862, II. 1864), v izbiri pesmi ravnal po zgledu lj. Slov. grlice. 1852–9; T. je obj. pesmi s sporedov celjske čitalnice, njegov pa je en sam napev: Slavčeku, z neuresnič. opombo, da bo izdajal nadaljnje zvezke slav. pesmi, in s prošnjo, da bi pošiljali njemu ali čitalnici slov. ljudske pesmi. – Natisnjene T-ove skladbe in zbirke: 1. Variationen für d. Pianoforte … Wien-Leipzig, b. l. (po 1839), posvečena Ans. Hüttenbrennerju; 2. Messgesang f. 2 Singstimmen u. Orgel … Op. 4. Wien, b. l. (po Wurzbachu 1864); 3. Maša za štiri moške glasove s partituro vred. Op. 11, na Dunaju, b. l. (verj. slov. maša za 1000-letn. Cirila in Metoda, 1864?); 4. Polka de Salon … Op. 6 (za klavir). Wien, b. l. (1873 ali pozneje, zbirka: Musikalische Presse … Carl Millöcker … zv. 6); 5. Mešna pesem III. (obj. v: Cerkveni orglavec na deželi. I. 1884, 24–33); 6. moški zbor Slavčeku (najbolj razširj. delo, na lastno besedilo s ps. G. Podgorjanski, gl. prepise v NUK in obj. v: Slov. pesmarica. II. Clc 1900, urednik J. Aljaž). Dela po seznamu (gl. Maša za 4 moške glasove… Op. 11.): Messlied f. Sopran, Alt, Tenor u. Bass, Op. 2 (do danes neznana); Le salut du soir, Op. 3, klavir (po Wurzbachu: Celje 1861); Vergissmeinnicht Op. 5 za glas in klavir (po Wurzb. Dunaj 1865); 24 Cadenzen in allen Dur- u. Molltonarten f. d. Orgel oder Physharmonica, Op. 7; Tantum ergo f. Männer-oder 4 Männer-oder 4 gemischte Stimmen mit Orgel (ad libitum) Op. 8; Das Gebet f. 4 Männer-oder 4 gemischte Stimmen mit Orgel (ad libitum) Op. 9; Romance pour le Piano Op. 10; Pridi Gorenc, spremembe za klavir (N 1863, 46: da je zlagal še druge); napeve za pesmi v diecezan. cerkv. pesmarici, ki jo je prir. L. Vogrin (SGp 1883, št. 29 pril. 92, 366).

V T-ovih skladbah ni ne samoniklosti ne pristnega ustvarjaln. navdiha. Ostal je pri tleh rutin. epigonstva v nem. zgodnjeromant. izročilu in še ujet v tiste njeg. stranske tokove, ki so se prilagajali okusu širšega meščan. sloja. V pevski glasbi sledi poljudni literaturi za pev. omizja in cerkv. zbore, v instrumentalni pa poljud. salon. literaturi. Omejuje se na homofon. glasb. stavek in na najpreprost. kompozicij. sredstva. T. se ni loteval zasnov, ki jim ne bi bil kos, marveč se trudil pisati dobro zveneče, v stavku neoporečne in učinkovite skladbe po meri svojega znanja in oblikovalne moči. Kot glavni glasb. sodelavec celjske čitalnice, ki je v prvih letih dosezala najlepše uspehe z glasb. prireditvami, je neposredno skrbel za uresničevanje sporedov (vodilni svetovalec G. Ipavic, SBL I, 364–5) in pri tem nosil najtežje breme. Za slov. nar. gibanje pa je bil izgubljen, ko je 1870 prevzel vodstvo mestn. ljud. šole (gl. B. Hartman, Celjski zbornik 1958, 63, 72, 74, 80). – Psevd.: G. Podgorjanski. – Prim.: Cvetko III, 412; Wurzbach 47, 193; arhiv. gradivo za l. 1859 (Musik Schule 1834–69: 2/26, fasc. 14b, ŠkALj); Zgod. dež. mest. deške nar. šole v Celju. 1936, tipkopis (Slov. šolski muzej); N 1862, 147, 235, 276, 409; 1863, 233; Personalstand d. Lehrer an d. Volkschulen in d. Lavanter Diözese … 1865 do 1867; LT 1876, št. 54; Slov. učitelj (Ljutomer) 1876, 98–9; H. Sattner, CG 1885, 42; F. Rakuša, Slov. petje v preteklih dobah. 1890, 38, 53; A. Gubo, Gesch. d. Stadt Cilli … Gradec 1909, 376, 382, 405, 413; V. Steska, CG 1929, 180; F. Gradišnik, GL Celje 1950/1, 47, 59, 69; 1951/2, 12, 25–6; J. Orožen, Zgod. Celja … I. 1971, 640–1; II. 1974, 176, 179–80, 221, 224–5 (popravi: Karl je Gregorjev nečak), 260; St. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji. 1972, 143. Alc.