Treo, Dragotin (1863–1935)

Treo Dragotin (Karel), politik in pravnik, r. 9. apr. 1863 v Mali vasi (gradič sev. od Knežje vasi) pri Dobrniču posestniku Sanctu in 2. ženi Frančiški r. Zupančič, u. 16. jul. 1935 v Lj. Med 1873–81 je obiskoval gimn. v Nov. mestu (z mat.), pravo štud. na Dunaju in bil prom.; 1887–9 je bil koncipient v odvetn. pisarni Jož. Rosine (SBL III, 134–5) v Nov. mestu, 1890–2 Ludv. Filipiča (ib. I, 78) v Celju, 1893 je odprl lastno v Postojni, a se 1900 preselil v Gor. (na povabilo A. Gabrščka, SBL I, 195–6, s katerim se je seznanil na sokol. zletu 1895 v Pragi), jo tu odprl skupaj s Henrikom Tumo, 1902 pa prevzel pisarno Jos. Staniča in se osamosvojil. V jeseni 1916 se je odselil v Lj., imel s K. Trillerjem (gl. čl.) do 1926, poslej samost. odvetn. prakso, ki se ji je 1935 zaradi bolezni odpovedal. V Gor. je bil 1905–8 član nadzorn. odbora oz. preds. nadzorstva Trgov. obrtne zadruge; agilni preds. Gor. ljud. posojilnice, preds. Nar. sklada; v Lj. pa podpreds. disciplin. sodišča pri Odvetn. zbornici. – L. 1905 je prejel diplomo častn. meščana Postojne (za zasluge na sokol. področju).

Med bivanjem v Gor. se je T. vključil v polit. delovanje; tudi zakon z Mici Mahorčič (hčerko sežan. župana in podežel. poslanca Rajm. Mahorčiča, gor. društveno delavko in preds. Ruskega krožka) mu je pridobil veliko zaupanje ljudi na Krasu; nekatere kraške občine so ga izvolile za častn. občana, da bi kasneje lahko kandidiral in bil voljen v dež. zbor. T-ovemu mandatu je nasprotoval A. Gregorčič (SBL I, 248–51), s pomočjo laških liberalcev pri verifikaciji dosegel, da je bil le-ta razveljavljen s pretvezo, da T. dotlej ni bil nikjer na Gor. volivec za občine. H. Tuma se je zaman upiral takemu tolmačenju zakona; kraške občine so morale znova voliti in izvolile T-a, čeprav sta spet nasprotovala Gregorčič in Iv. Berbuč (ib. I, 33); T. je bil 1902 potrjen, 1903 je na 1. seji dež. zbora z Al. Štrekljem glasoval proti Gregorčiču. Nasprotja med slednjim in T-om so se nadaljevala. L. 1907 se je v deželnem zboru zavzemal za trg. šolo v Gor., vendar je zaradi Gregorčičevega nasprotovanja predlog propadel (zato T. poslal izčrpno spomenico trg. ministr. na Dunaj); sodeloval pri pravnem odseku dež. zbora, 1905 pripravil z drugimi člani novi občin. red, že 1898 pa izdelal novi sodni zakon o pravdnih in izvršilnih rečeh (izdal v tisku 1898). – S T-ovim imenom je povezana vrsta manifestacij, mdr.: izlet društva Pravnik jun. 1903 v Devin (T. skrbel za udeležbo z Goriškega, Edvard Slavik s Tržaškega, Danilo Majaron s Kranjskega); govoril na manifestacijskem shodu za brate Hrvate, ki ga je priredila NNS 7. junija 1903; 14. julija 1906 sklical javni shod NNS v Dutovljah, kjer se je zbralo 400 zaupnikov (v izvršni odbor izvoljen ob reorganizaciji 1907); 1913 je ob volitvah v dež. zbor skupaj z A. Gabrščkom, D. Pucom in Al. Frankom tiskal protest proti udeležbi in glasovanju Slov. za klerikalce oz. za stranko Al. Faiduttija v gor. dež. zboru. Sodeloval je pri gradnji Trgov. doma v Gor., kjer je pozneje našel prostore za stanovanje in pisarno, v Lj. pa si je pridobil zasluge za gradnjo visečega mostu čez Savo v Mednu. – Takoj po študiju je ok. 1885 postal član lj. Sokola, prve organizacij. sposobnosti pa posvetil najprej celj. Sokolu (1890 dal pobudo za ustanovitev, gl. SN 1890, št. 206–14), nato postojnskemu (tu starosta) in gor., ki je pod T-ovim vodstvom zrasel v mogočno nar. postojanko (1901 razvili zastavo gor. Sokola) in se po priselitvi v Lj. 1916 spet vključil v vrste lj. Sokola. – Napisal je brošuro: Okrožnica članom Trg-obrtne zadruge v Gor … 1913, ter več člankov mdr. v Soči (1905, 1907). – Prim.: r. matice (ž. urad Dobrnič); podatki hčerke Vide, por. Novak (Lj.); podatki M. Rybářa (Lj.); Liste d. Advocaturs-Candidaten im Sprengel d. krainischen Advokatenkammer. I. 44, 53; Listina odvetnikov okrožja Odvetn. zbornice Kranjske. II, 116 (arhiv Odvetn. zbornice Lj.); Gabršček I., II. (kazalo); Plesničar 66, 113; Simonič 532; Šuklje III, 65; izv. real. gimn. v Nov. mestu 1873–81; GN 1935, št. 78 (s sliko), 79; J 1935, št. 163; Kron 1935, 254 (s sliko); S 1935, št. 161, 162; SN 1935, št. 158; SP 1935, 274; H. Tuma, Iz mojega življenja. 1937, 259 in pass.; J. Orožen, Zgodovina celjskega Sokola. Celje 1940, 11–9 (s sliko); Pravnik 1968, 421, 498, 534; 225 let novom. gimn. 1971, 425; J. Orožen, Zgod. Celja in okolice. II. 1974, 236–8. Brj.

TREO Dragotin (Karel, Dinko), odvetnik, javni delavec, r. 9. apr. 1863 v Mali vasi pri Dobrniču, u. 16. jul. 1935 v Lj. Oče Sancto, posestnik, mati Frančiška Zupančič. Gimn. je obiskoval v Novem mestu (matura 1881, pravo je študiral na Dunaju, kjer je tudi promoviral. Zaposlil se je kot koncipient v pisarni odv. J. Rosine v Novem mestu (1887–89), kasneje je delal v pisarni L. Filipiča v Celju (1890–92), 1893 je odprl svojo odvetniško pisarno v Postojni. Na povabilo A. Gabrščka se je 1900 preselil v Gor., kjer sta skupaj s H. Tumo z novim letom 1901 odprla odvet. pisarno (»Pogodila sva se tako, da bi dr. Treo vodil pisarno, jaz pa bi se bavil prosteje s politiko,« je zapisal v spominih Tuma). Naslednje leto se je T. osamosvojil (prevzel pisarno dr. J. Staniča) in Tuma je z njim prekinil stike (v pismu 7. dec. 1903 poroča T-u »ter te smatram od danes naprej zgolj tesnega polit. pristaša "Sočine" stranke«). Med prvo svet. vojno se je preselil v Lj., kjer je imel skupno pisarno z dr. K. Trillerjem do 1926, do Trillerjeve smrti. Samostojno prakso je imel skoraj do smrti, odpovedal se ji je zaradi bolezni. - V Gor. je bil zelo aktiven član slov. družbe, delal je v liberalnem taboru in predvsem na gosp. področju. Tako je po odstopu H. Tume prevzel predsedstvo Goriške ljudske posojilnice, sodeloval je pri Trgovsko-obrtni zadrugi (po odstopu A. Gabrščka je 1910 postal njen preds.); sodeloval je pri gradnji Trgovskega doma, imel nato v njem stanovanje in uradne prostore; po gosp. polomu tega denarnega podjetja je sodeloval pri snovanju nove Goriške banke, ki pa zaradi bližajoče se vojne ni bila ustanovljena. 1901 je bil na dežel. volitvah izvoljen za dežel. poslanca, in sicer v kmečki kuriji sodnih okrajev Sežana in Komen (med kraškimi volilci je imel oporo tudi zato, ker je bila njegova soproga hčerka Rajmunda Mahorčiča, dežel. poslanca in sežanskega župana). T-ova izvolitev pa je bila razveljavljena na pobudo A. Gregorčiča in it. liberalcev. 20. mar. 1903 je bil ponovno izvoljen. V dežel. zboru je nastopal v skupini slov. liberalcev, ki so se zoper A. Gregorčiča in njegov tabor, povezan z it. liberalci, po potrebi združevali z it. katoličani (Faiduttijev krog). Njegovo nastopanje je Tuma označil kot »indiferentni dr. Treo«. Nastopal je na javnih zborovanjih narodnonapredne stranke, v sokolski organizaciji in prispeval več člankov za periodični tisk. Zlasti odmeven je bil njegov poseg v polemiko, ki se je v javnosti razvnela ob likvidaciji Trgovsko-obrtne zadruge. Kot brošuro je izdal Okrožnica p.n. članom »Trgovsko-obrtne zadruge« v Gorici in nekaterim, ki se zanjo zanimajo (Gor. 1913), s Tumo je polemiziral o istem v celjski Zadrugi (1913). Za bivanja v Postojni je objavil brošuro Novi sodni zakon o pravdnih in izvršilnih rečeh (Postojna 1898). Leta 1905 je postal častni meščan Postojne.

Prim.: SBL IV, 173–74 in tam navedena liter.; M. Waltritsch, Slov. bančništvo in posojilništvo na Goriškem. Gor. 1982, 48, 99, 101, 102, 104, 160; Zapuščina H. Tume (hrani B. Tuma, Lj.).

B. Mar.