Travner, Vladimir (1886–1940)

Travner Vladimir, pravnik in zgodovinar, r. 8. dec. 1886 v Gorenjem Logatcu sodniku Martinu in Karolini r. Obreza (polbrat Lea), u. 14. apr. 1940 za tuberkulozo v Mrbu. Osn. šolo je obiskoval 1893–5 v Lj. in 1895–7 v Novem mestu, gimn. zaradi bolezni v več krajih: 1897–900 (3 razr.) v Kranju, 1901–4 v Lj., 1904–6 (7. in 8. razr.) v Novem mestu. Študiral je 1906–11 pravo v Gradcu, tu bil prom. 1911. Sodno prakso je opravil 1911 v Gradcu, nato je bil v sodniški službi: 1911–2 v Lj., 1912–4 v Gradcu, 1914–8 v Mrbu; ko je 1918 opravil sodniški izpit, je bil sodnik v Ptuju, od 1927 pa okrož. sodnik v Mrbu, kjer je ostal do smrti. – T. je bil v študentskih letih član akadem. društva Triglav, v njem se je zavzemal za ustanovitev slov. univerze (tedaj ranjen v spopadu z burši, o čemer sta poročala S 1909, št. 42–3 in Straža 1909, št. 24), pozneje pa član Muzejskih društev Ptuj in Mrb (tudi odbornik), Zgodovinskega društva v Mrbu (prim. T-jev članek Zgodovinsko društvo v Mrbu, ŽiS 1933, knj. 13, 595–8, 626–7, 652–4) in Zveze kulturnih društev v Mrbu, v kateri je večkrat predaval.

Proučevanju lokalne zgod. se je posvetil po prihodu v Ptuj (1. T-jev zgod. članek: Stari Petovio, Ptujski list 1921, št. 31–47), še bolj pa kasneje v Mrbu. Pisal je članke o numizmatiki, npr. Grški, rimski in bizantinski novci mariborskega muzeja (ČZN 1928, 216 do 223), Naši srednjeveški novci (ib. 1930, 146–81, soavtor E. Baumgartner); o protestantizmu, npr. Die Geschichte des Protestantismus in Maribor (Marburger Zg 1928, št. 121–283, neredno); o čarovništvu, npr. Čarovniški procesi na Slovenskem (ŽiS 1929, knj. 6, št. 4–24); o vampirstvu, npr. Vampirji in vampirski procesi (ŽiS 1932, knj. 11, št. 9 do 17); o zgodovini Mrba, npr. Maribor pred 400 leti (ŽiS 1932, knj. 12, 26–8, 50–1, 76–8), Maribor nekdaj in sedaj (Trgovski list 1938, št. 84), Resnica in legenda o postanku Maribora (MV 1939, št. 183); o kugi, npr. Die Pest in Maribor im J. 1680 (Morgenblatt 1934, št. 77), Kuga na Slovenskem. 1934 (knjiga); o Židih, npr. Mariborski Ghetto (Kron 1935, 154–9), Celjski grofi in Židi (ŽiS 1936, knj. 20, 120–3, 136–9); o pokopališčih, npr. Pokopališča v Mariboru (Kron 1936, 164–6, 215–8). Mrb društvo Ogenj mu je po l. 1931 izdalo brošuro Upepeljevanje mrličev v modernih krematorijih. Članke je pisal tudi ob jubilejih, npr. ob 50-letnici društva Pravnik Naši sodniki in državni pravdniki (Pol stoletja, 25–79, najtehtnejše T-jevo delo); ob 350. obletnici vseučilišča v Gradcu (Naši učenjaki v Gradcu, J 1936, št. 188), o V. Hugoju (ŽiS 1930, knj. 7, 395–9; 1935, knj. 17, 558–60), F. Villonu (ib. 1931, knj. 9, 366–9), E. Renanu (ib. 1932, knj. 12, 334–6), L. de Vegi (S 1935, št. 190), H. Heineju (ŽiS 1936, knj. 19, 90–2), V. Skrabarju (Mariborer Zg 1937, št. 36). T-jevi zgod. spisi so olajševali vpogled v tisto domačo preteklost, ki ni bila v središču zgodovin. raziskovanja in so zapisi o nji samo v težje dostopni literaturi.

T. je bil znan tudi kot humorist. V Mrbu je sodeloval na humor. prireditvah (prim. članek: Humoristični večer dr. Travnerja in Podkrajška, MV 1939, št. 84) ter objavljal aforizme, humoreske in satirične pesmi, največ v Totem listu 1938–9, npr. sonet Čista rasa (1939, št. 23), naperjen proti Hitlerjevemu rasizmu. Občasno je pošiljal šale v zgb Koprive. – Psevd.: V. T., Dr. V. T., Jurček Frnikula.

Prim.: r. matice Gor. Logatec; izv. gimn. Kranj 1898–901, I. drž. v Lj. 1901–4, Novo mesto 1904–6; MV 1940, št. 85; F. Baš, ib. št. 86; isti, Dr. Vladimir Travner, ČZN 1940, 80–1; J 1940, št. 87 (s sliko); SN 1940, št. 87 (s sliko); SP 1940, 180; Toti list 1940, št. 9; D. Gorinšek, VMrb 1973, št. 212, 218, 224. *