Travner, Leo (1893–1963)

Travner (Trauner) Leo, balneolog, revmatolog, r. 1. jun. 1893 v Lj. sodniku Martinu in Mariji r. Orač (polbrat Vladimira, gl. čl.), u. 14. dec. 1963 v Zagrebu. Osnovno šolo 1900–3 in klasično gimn. 1903–11 (z mat.) je obiskoval v Lj., štud. medicino 1911–7 v Gradcu, okt. 1917 bil prom. Zaposlen je bil 1916–8 kot volonter na ginekol. kliniki v Gradcu, 1918–25 praktični zdravnik v Lj., 1926–36 znanstv. sodelavec farmacevt. industrije v Zgbu, 1937–9 tu astistent nevrol.-psihiatr. klinike, po specialist. izpitu iz balneologije 1937 in fizikalne terapije 1939 je postal univ. predavatelj na medicin. fak. za predmete: balneologija, klimatologija in fizikalna medicina, do 1940; med okupacijo je bil 1941–5 zdraviliščni specialist v Rimskih in Krapinskih Toplicah, po vojni specialist travmatološke ambulante v Zgbu in tu sodelavec Balneološko-klimatološkega inšt. JAZU, 1951 upok., 1960 reaktiviran je delal kot specialist v zdravilišču Topusko do definitivne upok. 1963. Od 1930 je bil član Zbora liječnika v Zgbu in nekaterih inozem. strok. društev. Akt. se je udeležil štev. mednar. kongresov doma in v tujini, npr. v Wiesbadnu, Frankfurtu (1937), Londonu (1938), Opatiji (1954), Milanu (1958), Salzburgu (1960).

T. je napisal knjigi: Über vegetative Störungen beim Rheumatismus. Dresden–Leipzig 1940; Die Therapie der rheumatischen Erkrankungen. Dresden–Leipzig 1943; souredil zbornik Godišnjak Balneološko-klimatološkog instituta NR Hrv. Zgb 1952; več kot 100 razprav in člankov obj. v dom. strok. tisku, npr.: ZdrV (1937, 57–61, 355–7; 1938–40, 1952); Liječnički vjesnik, Zgb (1938, 20–2, sl.; 1939–41, 1949, 1955); ŽiS (1938, 24. knj., 322–4; 1939, 25. knj., 67–9); Radnička zaštita, Zgb (1938, 90–2; 1939, 41–4); Jugoslovanski biseri, Mrb (1938/9, 45–6); Medicinski arhiv, Sarajevo (1948, 1–4, 49–57); Medicinski glasnik, Bgd (1953, 324–7); Reumatizam, Zgb (1955, 137–40; 1961, 203–6); ter v tujem, mdr.: Gesundheitspflege u. Krankenschutz, Gradec (1937, št. 9–10); Archives of Medical Hydrology, London (1938, št. 3); Der Balneologe, Berlin (1938, 416–9; 1939–42); Zft f. Rheumaforschung, Dresden (1939, 137–40, 230–3; 1940–2, 1951); Fortschritte d. Therapie, Leipzig (1940, 56–9); Praxis, Bern (1949, 469–78; 1951, 268–9); Ars medici, Liestal (1949, št. 6, 1–11; 1958, št. 2, 125–8); Zft f. Angewandte Bäder- u. Klimaheilkunde, Stuttgart (1954, 54–9; 1956, 1963, 1964); Wetter u. Leben, Dunaj (1955, 276–7); Archiv f. physikalische Therapie, Leipzig (1957, 244–50); Wiener medizinische Wochenschrift, Dunaj (1957, št. 49, 1010–2); Atti del Congresso Internazionale di Idrologia e Climatologia, Milano (1958, 921–5); Zft f. Meteorologie, Berlin (1959, 18–21); Wiadomości uzdrowiskowe, Varšava (1959, št. 3); Hippokrates, Stuttgart (1960, št. 4, 109–10; 1961, št. 4, 110–6); Prophylaxe u. Therapie, Dunaj (1962, št. 5). – Pri revmatičnih obolenjih je T. raziskoval vzroke labilnosti vegetativ. živčnega sistema in možnosti zdravljenja z balneoterapijo. Sistematično je zbiral gradivo o zdraviliščih v Jsli, jih sam tudi raziskoval; prvi je eksperimentalno ugotovil regulativno učinkovitost balneoterapije na vegetativ. živčni sistem, novi faktor v patogenezi prehlada ter aplikacijo farmakološke simpatikolize pri diagnostiki in terapevtiki v revmatologiji (za to mu je bil priznan primat na mednar. forumih), dognal je tudi metodo za vegetativ. analizo balneoreakcij kot dvofazne aktivnosti. – Njegov oče Martin, pravnik, r. 20. okt. 1853 v Kamenčah pri Braslovčah kmetu Jožefu in Heleni r. Povše, u. 12. sept. 1923 v Lj., je obiskoval gimn. v Celju, pravo štud. 1876–80 v Gradcu, kjer je bil 1880 prom. Avgusta i. l. je nastopil službo kot praktikant pri viš. sodišču v Gradcu, od 1881–4 bil avskultant v Celju, od 1884 pa sodnik pri raznih sodiščih (npr.: Celje, Kranj), od 1895 je bil namestnik drž. tožilca v Nov. mestu, 1897 premeščen v Lj. in apr. 1899 imenovan za dež. sodnega svetnika, 1909 za viš. sodn. svetnika, nov. 1920 pa za dvornega svetnika; 1912–22 (ko je bil upok.) je bil preds. civil. senata. – V zač. tega stol. je vodil več pomembnih preiskav, pozneje si pridobil zasluge z ureditvijo fideikomisov ter kot član komisije za agrarne operacije. – Prim.: gradivo o Leu (A. Lj. Lisac, Zgb); Pirc, Bibl 144; Godišnjak hrv. sveučilišta u Zgbu 1933/4–1938/9. Zgb 1940, 304, 351–2; N. Novak, Vjesnik (Zgb) 1960, št. 4968 (s sliko); Naše zdravlje (Zgb) 1964, 93–4 (s sliko); O. Plevko, Zft f. angewandte Bäder- u. Klimaheilkunde (Stuttgart) 1964, 184–5; Reumatizam (Zgb) 1964, 219; za Martina: personal. akti viš. sodišča (Lj.); Pol stoletja, 62. Lc. + A. S.