Traven, Janko (1902–1962)

Traven Janko, gledališki zgodovinar in publicist, v Lj. (Glince-Vič) r. 12. nov. 1902 trgovcu Janezu in Ani r. bar. Lichtenberg ter u. 6. marca 1962. Osn. šolo 1908–12 in 5 razr. klas. gimn. (1912–7) ter II. drž. gimn. 1917–22 (z mat.) je obiskoval v Lj., trgovsko vis. šolo 1922–3 v Berlinu in 1923–6 na Dunaju. L. 1932–48 je služboval kot referent pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo (nazadnje kot tajnik), 1948–52 delal v uredništvu SPor, od 1952 do smrti pa pri upravi SNG kot prvi ravnatelj Slov. gledal. muzeja.

Že zmlada je T-a vabilo časnikarstvo, književnost in posebej gledališče, še študent je obj. več člankov o gospodar. in kult. vprašanjih v časnikih in revijah Mladina (1926/7: Slov. gospodar. problem), DS (1927: Obraz mlade slov. liter. generacije). V l. 1929–31 je bil med ustanovitelji, uredniki in sodelavci reprezentat. revije Ilustracija, v njej obj. glose o gledal., razgovore s književniki itd., medtem ko je kot trg. zbornični referent napisal knjigo Mojstrski izpit. 1933 in se pisanju o kult. problemih spričo drugačne narave službe odmikal vse do 1948–52. V tej dobi je nastala njeg. razprava Pregled razvoja kinematografije pri Slov. (Filmski vestnik 1950, št. 5–10; Film 1951, št. 1–6; 1952, št. 1–12), kjer je v 18 pogl. zelo podrobno opisal nastanek od začetkov do 1. svet. vojne, svoje izsledke pospremil z mnogimi dokumenti in fotografijami (zadnja poglavja precej okrajšana). – Spomladi 1952 je uprava SNG zaupala T-u nalogo, naj organizira Slov. gledal. muzej; zbral je temeljno gradivo, 29. nov. i. l. odprl v tesnih prostorih na Cankarjevi c. 11 prvo razstavo, ob njej napisal Prvo poročilo SGM. 1952. S tem se začenja najplodnejše obdobje T-ovega dela: organiziral je vrsto razstav v slov. in jsl središčih, pripravljal tuje razst., hkrati raziskoval in obj. štev. spominske članke, portrete, orise pomembnih dogodkov v razvoju dom. dram. in opernega gledališča, baleta in filma v dnevnem tisku, tednikih in zbornikih, največ v GL domala vseh slov. gledališč, mdr. o Slov. gledal. v l. 1892, Slov. gledal. v Trstu, o Ign. Borštniku (delna bibliogr. v J. T., Pota slov. gledališča. 1965, Knjižn. Mest. gled. lj. 29. zv., s sliko); raziskoval je pota svetovnih dramatikov (Molière, Goldoni, Ibsen, Čehov idr.) na slov. oder in odnos dom. pisateljev (Aškerc, Finžgar, Tavčar idr.) do gledališča. Pripravil je izbor člankov Fr. Lipaha, Gledališka zmes. 1959 (Knjižnica Mest. gled. lj. 4. zv.) in Slovenski gledališki portret. Album. 1960 (ib. 10. zv.), obe izd. opremil z izčrpnim komentarjem; za isto zbirko sta ostala v načrtu ID Ign. Borštnika in portret Ant. Verovška. Zbiral je gradivo za široko zasnovano zgod. slov. gledališča v 2 delih, 1. del (do 1918) je SM najavila že med svojimi rednimi publikacijami za l. 1961, a sta bolezen in smrt preprečili sintezo in izid knjige. Za 9. zv. SBL (1961) je T. prispeval več člankov o gledal. ustvarjalcih, tudi nekaterih pomembnejših, kot J. Rakuša (III, 20–1). – S podrobnim raziskovanjem mnogih poglavij o razvoju slov. gledališča in s svojim delom za SGM, četudi nedokončanim, je T. postavil enega izmed trdnih temeljev slov. teatrologiji. – Psevd. in šifre: Trjan, jt. – Prim.: SBibl 1945–; GLLjO 1952/3, 70; GLLjD 1961/2, 277–80 (s sliko); 1962/3, 196–9; 1965/6, 136; GL Mest. gl. lj. 1961/2, 133–5 (s slikami); Delo 1962, št. 65; LDk 1962, št. 63 (s sliko); M. Mahnič, Dokumenti SGM 1979, 179–205. Mvc.