Traven, Janez Adam (1781–1847)

Traven (Traun) Janez Adam, teolog in cerkv. skladatelj, r. 25. dec. 1781 v Dobu pri Domžalah kmetu Juriju in Evi r. Bassaj (po dom. Jugovim), u. 19. sept. 1847 v Ribnici. Po odličnem šolanju (6 razr. gimn.) je štud. filoz. na liceju, 1807 s sošolci branil filoz. teze (Positiones-ex-Institutionibus … gl. Simoniti, Slov. scriptores latini … 1972, 135), 1808/9 začel tu štud. teol. (prof. L. Burger, Jur. Dolinar, J. Balant, M. Ravnikar, SBL I, 22, 142; III, 46–7), 1813 bil ordin. Služboval je kot kaplan pri sv. Petru in 1818–21 kot vikar v stolnici v Lj., 1821–33 bil župnik v Poljanah nad Šk. Loko, od 1833 do smrti pa dekan, šol. nadzornik in častni konsist. svetnik v Ribnici.

Izobrazba in vzgoja sta T-a pripravili in navdušili za janzenistični rigorizem, ki ga je uveljavil že kot šentpetr. kaplan 1815 ob procesiji na Šmarno goro (konflikt gl. DS 1920, 246–50), ki ji je lit. obliko dal Fr. Prešeren (Pesem od Šmarne gore). V tem duhu je tudi pisal: Opominjevanje k pokori v svetim letu 1826, to je Pridige od odpustkov, od pokore in nekterih drugih resnic … 1828 (zbirka T-ovih govorov), nauk teoret. še poglobil v lat. knjigi Sensa sanctorum Ecclesiae Doctorum ac Patrum circa usum matrimonii. Viennae 1832; in Supplementum ad Sensa sanctorum … ib. 1835 (oboje anon.). T. je tu tako strog, da knjiga »v prakt. življenju ni mogla dobro vplivati na nravnost našega naroda« (F. Ušeničnik, BV 1923, 15). Tudi sam je tako pastiroval, zato ni čudno, če je T-ov naslednik v Ribnici Ign. Holzapfel (SBL I, 338) trpel in tožil, da v fari nad polovico ljudi že več kot 20 let ni prejelo obhajila (R. Čebulj, Janzenizem na Slov. in frančiškani. 1922, 35; S 1899, št. 34). Po vsem tem je vsebinsko dvomljivo in neverjetno, da bi T. prevedel Regelza ali Kratko podvučenje S. Pokore za Brate ino Sestre reda S. Franč. 1828 (Simonič 436), medtem ko je Regimen animarum ad SS. Patrum mentem … 1848 (Marn XXIII, 59) do danes neznan. (V Österr. Nation. Bibl. na Dunaju – kopija v NUK – imajo 2. izd. 1853, tiskano pri istem tiskarju kot Sensa …; 1. izd. bi morala biti tiskana v Lj.). T. se je bavil s štud. cerkv. očetov, med moralisti 18. stol. sodil med rigoriste, rad uporabljal retorično amplifikacijo, a dogmat. zmot mu ne gre očitati; njegov nazorski pristaš je bil mdr. F. Metelko (SBL II, 106–9). – Že kot vikar v stolnici je zlagal cerkv. pesmi in napeve, peli so jih v stolnici in po deželi (nekatere do danes žive) ter sodijo med najboljše pred Riharjem (ib. III, 102–4), ki je nekaj opiljenih sprejel tudi v 1. zv. svoje zbirke. – Prim.: r. matice župnije Dob (DAS); redovalnice teologov (ŠkALj); šematizmi lj. škofije 1813–1848; Cvetko II, 242, 246; Glaser II, 133, 146, 236; Marn XXIII, 58–9; Šaf. I, 43, 126; N 1847, 152; Drobtinice 1888, 99; F. Rakuša, Slovensko petje v preteklih dobah. 1890, 37–8, 117; VBV 1907, 70; CG 1920, 24–5; 1929, 138–9; BV 1923, 13–4, 36–40, 44; Muzička enc. II, 1963, 728; J. Höfler, Tokovi glasb. kulture na Slov. od začetkov do 19. stol. 1970, 141, 143; O. Hajnšek, Marijine božje poti. Clc 1971, 294–5; P. Simoniti, Sloveniae scriptores latini … 1972, 135; St. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji. 1972, 90, 91, 264. Slk.