Slovenski biografski leksikon

Trampuž Vladimir, ginekolog endokrinolog, r. 4. apr. 1904 v mestu Krk na otoku Krku, brat Borisa (gl. čl.), živi v Lj. Osn. šolo 1910–4 in gimn. 1914–8 je obiskoval v Pazinu ter 1918–22 na Sušaku in v Karlovcu; štud. medic. 1922–4 v Lj., 1924–8 v Zgbu, kjer je bil 1928 prom. Zdravn. staž je opravil 1929–30 v Lj., tu bil volonter v bolnici za žen. bolezni in v zobn. ambulatoriju OUZD (maj-sept. 1930), aktivni sanitar. poročnik na letališču in pilot. šoli v Mostarju do marca 1933, od apr. i. l. do sept. 1942 sekundarij in asist. v bolnici za žen. bolezni v Lj., vmes 1937–8 poučeval na Drž. babiški šoli, 1938 se specializiral v ginekol. in porodništvu. L. 1942 kot sodelavec OF zaprt in konfiniran, 1943 zdravnik asist. v lj. bolnici za žen. bolezni (okt.-nov.), nato brez zaposlitve delal kot zdravnik za ilegalce do maja 1945. Po osvob. bil do jul. 1946 v Lj. na kliniki za ginekol. in porodništvo asist. in primarij, do febr. 1947 v Podlabinu referent za ginekol. in porodn. pri oblastnem odboru za Istro, hkrati šef ginekol.-porodn. odd. civilne bolnice v Opatiji. Marca 1947 se je vrnil v Lj., postal primarij na kliniki za ginekol. in porodn. Medic. fak., od 1948 tu docent, 1956 izr., 1968 redni prof., 1973 upok. V l. 1948–9 je bil še honor. zaposlen na odd. za zdravstv. zaščito mater in otrok pri Min. za ljud. zdravstvo LRS. – Strok. se je izpopolnjeval 1958 v Baslu in Parizu, 1959 v Nem. (Heidelberg, Hoechst). Predsedoval je 1960–4 ginekol. sekciji Slov. zdravn. društva, 1965–6 komisiji za medic. strok. vprašanja pri skladu za gradnjo bolnice. Od 1964 je član področne komisije za medic. vede sklada B. Kidrič; republ. komisije za transfuzijo krvi pri svetu za zdravstvo … LRS v Lj. Bil je med 1955–64 član uredn. odbora Medic. glasnika (Bgd) in publikacije Bulletin scientifique (Zgb). – Odlikovanja: 1950 red zaslug za narod III. stopnje in red dela II. stopnje; 1951 medalja za hrabrost; 1979 red zaslug za narod s srebrnimi žarki.

Napisal je posam. poglavja za knjige: F. Novak, Ginekologija. 1961, 61–8 (z B. Skalickym), 69, 116, 117 sl.; S. Tasovac idr., Porodiljstvo. Bgd-Zgb 1962, 164–72, 175–92; 1966² (dopolnj.), 170–6, 180–97; Transfuzija. Bgd 1966, 361–73; znanstv. razprave in strok. članke v dom. in tujih publikacijah, mdr.: Amer. J. Obstet. Gynec. (1962), Gin. i Opst. (1961, 1962, 1963, 1965, 1968), Higijena (1957), Med. Glas. (1958, 1960, 1967), Med. Pregl. (1938), Medic. Razgl. (1968), Medic. zapisi (Titograd 1962, zbornik 11.), Minerva ginec. (1967), Pro medico (1963), Srpski Arh. (1952), ZdrV (1939–41), ZstV (1948, 1951, 1952, 1954–5, 1959–61, 1963, 1970 supl. I.), Zbl. f. Gynäk. (1963); referate iz tuje in dom. literature, ocene in poročila (ok. 75 enot v ZdrV 1939–, ZstV 1955–, Acta chir. iugosl. 1959, Med. Glas. 1952–73) ter poljudno strok. članke (BabV 1948–9, 1952; PČZ 1950, 1953; Kmečki dom 1948 – pril. Kmečke žene; Mati in dete. 1946: Otročnica.) – Prevedel v ital. po slov. rkp knjigo F. Novaka: Tecniche chirurgiche ginecologiche. Padova 1973.

Aktivno se je udeleževal 1953–71 sestankov, zborovanj, simpozijev in kongresov doma (Bgd, Crikvenica, Dobrna, Lj., Nikšić, Piran, Sarajevo, Skopje, Zgb) in 1954–71 na tujem (Ankara, Bruxelles, Dunaj, London, Pariz, Rim, Salerno, Ženeva), predavanja na le-teh so izšla v ustreznih zbornikih (bibliogr. v arhivu SBL). – T. se ukvarja predvsem z znanstv. raziskovalnim delom na področju ginekol. endokrinologije; dosegel je izboljšanja v diagnostiki in terapiji endokrinopatij. Raziskoval je vzroke nedonošenosti novorojenčkov in vprašanja endometrioze. Sodeluje pri organizaciji sodobne diagnostike in terapije genitalne tbc. – Prim.: osebni podatki; ULj 352–3; ULj 1969, 455–6; SPor 1954, št. 78 (s sliko); Objave Univ. 1955, št. 3, 57–9; 1956, št. 5, 16–9; 1961, št. 26, 72–6; 1967/8, št. 3/4, 138; Ko je ko u Jsli. I. Lekari, Bgd 1968, 713; Ko je ko u Jsli. Bgd 1970, 1072; Bibliografije fakult. učiteljev … medic. fak. 1967–71. 1973, 75; Delo 1974, št. 78 (s sliko); LDk 1974, št. 90 (s sliko); Medicinski razgledi 1974, 329; ZstV 1974, 353 (s sliko); Delo 1979, št. 118. S. G.

Gorec, Sonja: Trampuž, Vladimir (1904–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi716772/#slovenski-biografski-leksikon (5. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TRAMPUŽ Vladimir, zdravnik ginekolog, r. 4. apr. 1904 v mestu Krku na otoku Krku, u. 6. jun. 1982 v Lj. Oče Franjo, agronom in enolog iz Kostanjevice na Krasu (gl. čl.), mati Emilija Zannantoni iz Krka, gospodinja, brat Boris (gl. čl.). Osn. š. in gimn. v Pazinu, na Sušaku in maturiral v Karlovcu 1922. Na Medic. fak. se je vpisal v Lj. in opravil prva dva letnika, nadaljeval v Zgbu in promoviral 31. okt. 1928. Po voj. roku je bil volonter v bolnišnici za žen. bolezni v Lj. Aktivni sanitetni poročnik je bil od 15. sept. 1930 do 31. mar. 1933 na letališču v Mostarju. Od apr. 1933 dalje je bil v službi v bolnišnici za ženske bolezni v Lj., najprej kot volonter, nato kot specialist, končno kot sekundarij in asistent. Maja 1941 se je vključil v OF, zato je bil 9. sept. 1942 zaprt, najprej v Lj., nato v Kopru in konfiniran v It. do konca sept. 1943. Po vrnitvi je ostal brez službe in delal kot zdravnik za ilegalce. Po osvoboditvi je bil najprej asistent, nato primarij na Kliniki za porodništvo in ginekologijo. - Avg. 1946 je bil na lastno željo premeščen k oblastnemu odb. za Istro v Podlabin, kjer je bil referent za ginekologijo in porodništvo, istočasno pa tudi šef ginekološkega porodniškega oddelka civilne bolnišnice v Opatiji. Febr. 1947 je bil na lastno željo razrešen dolžnosti v Istri in se vrnil v Lj. na Kliniko za ginekologijo in porodništvo kot primarij. Od 1948 je bil docent na Medic. fak., od 1956 izredni, od 1968 redni prof.; 1973 je bil upokojen. - Od 1948–49 je delal na odd. za zdravstveno zaščito mater in otrok pri Minist. za ljud. zdravstvo. Med 1960–64 je bil preds. ginekološke sekcije Slov. zdrav. društva. Z dr. Furlanom, dir. Inštituta za tbc na Golniku je postavil organizacijske osnove za sodobno diagnostiko in zdravljenje tbc rodil. - Od 1964 je bil član področne komisije za medic. vede sklada Borisa Kidriča, član komis. za transfuzijo krvi pri Svetu za zdravstvo LRS. Od 1956–64 je bil član ured. odb. Medicinskega vestnika (Bgd) in publikacije Bulletin scientifique (Zgb). Od 1967 do upokojitve je bil strok. pomočnik dir. na Univ. ginekološki kliniki v Lj. - Ves čas svojega strok. dela kot porodničar se je poleg kliničnega in pedag. dela ukvarjal z eksperimentalno biologijo, ginekološko histologijo in ekologijo. Delal je tudi na področju ginekološke endokrinologije in prvi organiziral za to področje tudi ambulanto. Mnogo se je ukvarjal s faktorjem Rh in inkompatibilnostjo ter dosegel, da so pri transfuzijah tudi stalno določali Rh faktor. Ukvarjal se je s problemom endometrioz, nosečnostno toksemijo, predčasnim razpokom mehurja, perinatalno umrljivostjo otrok, kajenjem med nosečnostjo. Zato je delal obširne analize, s katerimi je zagovarjal in tudi dosegel razne preventivne ukrepe pri zdravstvenem varstvu nosečndc. - Napisal je šest poglavij v knjigi Ginekologija F. Novaka (Lj. 1961), dve pogl. v knjigi Porodiljstvo S. Tasovca (Bgd-Zgb 1962), dve pogl. v knjigi Porodiljstvo B. Miloševića (1966) in eno pogl. v knjigi Transfuzija krvi (Bgd 1966). Napisal je 83 raznih člankov, oz. referatov tako v domači kot v tuji strok. liter.; objavil ne tudi 15 recenzij strok. člankov in knjig. Prevedel je v it. knjigo F. Novaka Tecniche chirurgiche ginecologiche (Padova 1973). Med 1939–55 je objavil 70 poročil o člankih iz domače in tuje revijalne liter.

Prim.: SBL IV, 1953 in tam navedena liter.;podatki soproge prim. dr. Lee Ozimič-Trampuž(4. mar. 1989).

A. Pr.

Prijatelj, Anton: Trampuž, Vladimir (1904–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi716772/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (5. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine