Torelli, Albin (1898–1973)

Torelli Albin, pravnik, alpinist in organizator planinstva, v Lj. r. 17. sept. 1898 služitelju pri GM Mihaelu in delavki tobačne tov. Mariji r. Maček ter tu u. 31. okt. 1973. Po osn. šoli in klas. gimn. 1909–17 (vojna mat.) je bil mobiliziran v avstr. vojsko; 1918 je stopil v službo pri drž. železnici kot prometnik, vmes štud. pravo 1922–6 na lj. univ., po 3. drž. izpitu šel v sodno prakso. Bil je praktikant pri Viš. dež. sodišču v Lj., po sodnem izpitu 1929 pa je bil sodnik okrajn. sodišča: 1931–4 v Črnomlju; 1935–7 v Radovljici; od 1938 v Lj. Kot aktivist OF (od 1941) je bil aprila 1944 aretiran in odgnan v taborišče Dachau. Po osvoboditvi 1945 je bil načelnik odd. za zakonodajo in izgradnjo ljud. oblasti pri min. za pravosodje v Lj., nato premeščen k predsedstvu vlade LRS in kot pravni svetnik k Ljud. skupščini LRS, 1952 izvoljen za sodnika Vrhovn. sodišča, kjer je bil član senata in civiln. odd. do upok. 1965. Poslej je še delal pri Ustavn. sodišču Sje, hkrati pa predaval 1961–72 drž. pravo na Viš. upravni šoli, od 1967 civilnoprocesno pravo na pravni fak. lj. univ., od 1961 bil tam tudi izpraševalec ter sodelavec Inštituta za civilno pravo (elaborati). – Za pomembni delež pri graditvi novega pravnega reda je 1950 prejel medaljo dela; 1961 red dela z zlato zastavo; 1965 red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; 1970 red zaslug za narod s srebrnimi žarki.

Razen skript za Viš. upravno šolo je od 1946 objavil nad 50 člankov z razl. pravnih področij (največ civ. pravo) v SPor, LdP, Ljud. upravi, Pravosodn. biltenu in Pravniku, katerega sourednik je bil; pri dnevniku Delo je sodeloval v pravni posvetovalnici. Za tisk je dopolnil in pripravil posmrtno izdajo knjige Jožeta Juharta Civilno nepravdno pravo. 1970. – T. je bil tudi pianist, zlasti pa navdušen alpinist; bil je med ustanovitelji turist. kluba Skala, 1926–9 njegov tajnik, 1930 podpreds. Po 1945 aktiven odbornik Planin. zveze Sje. S K. Jugom (SBL I, 413) in Jan. Kvedrom je 1924 preplezal prvenstveno smer v sev. ostenju Razora, s slednjim še 1928 zah. steno Kotove špice (»T-jeva smer«). Napisal je ideol. članka Vrednote alpinizma (Naš alpinizem. 1938, 14–23) ter O nazoru sodobn. alpinizma (PV 1961, 419–21). L. 1957 je bil odlikovan s srebrnim, 1961 z zlatim znakom Planin. zveze Sje. – T. je bil človek trdega dela, široke strok. izobrazbe, skromnosti in velike srčne kulture. – Prim.: izv. klas. gimn. Lj.; Naš alpinizem. 1932, 97, 115; S. H(ribar), PV 1969, 335; isti, Delo 1973, št. 309; Plezalni vzponi. Vzh. Julij. Alpe. 1970, 145, 188–9; Ko je ko u Jsli. 1970, 1089; A. Finžgar, Pravnik 1973, 300; isti, NRazgl 1973, 603; M. Kajzelj, PV 1974, 80–1 (s sliko). Gpn.