Tončič, Frane (1893–1978)

Tončič Frane, polit. delavec in pravnik, r. 28. sept. 1893 (op. ur.: 30. sept. 1893) v Hrušici pri Podgradu materi Ani T., u. 3. nov. 1978 v Lj. Po končani gimn. 1913 v Pazinu je obisk. vis. šolo za kmet. na Dunaju in hkrati štud. pravo, se udejstvoval v hrv. akad. društvih Lipa in Zvonimir; l. 1914 je moral k vojakom (na ruski fronti ranjen, po okrevanju poslan na ital., - Piavo), po vrnitvi se je vpisal 1920 na pravno fak. v Padovi in 1924 prom., vmes bil urednik tržaš. dnevnika E (1920–3), 1924 pa prevzel uredništvo tednika Novice. Po končanem študiju se je posvetil odvetništvu, delal najprej pri J. Agnelettu, nato pri B. Furlanu do 1930, ko je za njim prevzel pisarno. - L. 1940 je bil T. aretiran, dec. 1941 na drugem tržaš. procesu od posebn. fašist. tribunala obsojen na 16 let ječe, zaprt v Castelfrancu, 1944 ga Nemci izpustili, a do konca vojne še dvakrat zaprli. - Jan. 1976 je prejel spominsko kolajno Odvetn. zbornice v Trstu.

Med 2. svet. vojno in v prvem času po njej je delal v OF, bil zagovornik uvedbe STO in pravic slov. prebivalstva (pripadnik skupine neodvisnih), zadnja leta se iz polit. življenja umaknil. T. je bil preds. društva Pravnik v Trstu, kot tak neštetokrat interveniral v prid sloven. na sodiščih in pri upravnih organih, pošiljal štev. spomenice na vse instance z zahtevo pravic do rabe sloven., zlasti mešanemu ital.-jsl odboru (ustan. v smislu posebnega statuta, določenega z Londonsko spomenico z dne 5. okt. 1954, prim. Memoriale dell' Associazione »Pravnike … di Trieste … Trst 1950). Je avtor mnogih člankov v revijah (1920–40) in po 1945 v dnevnem časopisju kot PDk (mdr. 1945, št. 142–58; 1965, št. 115; 1971, št. 291) in v milanski Rassegna dei Magistrati (1966, 151–65). Ko je bil dograjen 1964 Slov. kult. dom v Trstu (PDk 1964, št. 278), je postal preds. začasn. upravn. odbora. - Prim.: osebni podatki; program vel. drž. gimn. v Pazinu 1912–3; Il Popolo 15. dec. 1941; L. Čermelj, Ob tržaškem procesu 1941. Lj. 1962, 45, 72, 85; PDk 1963, št. 231 (s sliko); 1965, št. 115; 1968, št. 241; 1971, št. 291; 1973, št. 228; 1976, št. 17 (s sliko); 1978, št. 88, št. 231 (s sliko), št. 262 (s sliko), 266, 268, 272; Delo 1973, št. 266 (s sliko); 1978, št. 258, 259; NRazgl 1973, 514; Slovenci v Italiji po 2. svet. Vojni. 1975, 280. Črm.

TONČIČ Frane, politični in kulturni delavec, r. 30. sept. 1893 v Hrušici pri Podgradu, u. 3. nov. 1978 v Lj. Mati Ana Tončič, gospodinja. Osn. š. v Hrušici (1903), hrv. Višjo drž. gimn. v Pazinu (1904–13), potem se je vpisal na Kult. tehn. fak. Visoke šole za poljedelstvo (Hochschule für Bodenkultur) na Dunaju. Bil je član hrv. društva Zvonimir in tajn. hrv. akad. društva na Kult. tehn. fak. Lipa. Po enem letu se je prepisal na pravo, a je moral na vojsko. Kot polit. nezanesljiv je bil najprej na ruskem bojišču in ranjen, nato do konca na it. bojišču ob Piavi. Ker ni imel sredstev za študij, je sprejel tajn. Akad. ferialnega društva Balkan v Trstu, nato je stopil v ured. E (1920–23), 1924 pa je urejal tednik Novice, ki ga je tega leta ustanovilo društvo Edinost (izhajale do 27. sept. 1927). Istočasno je bil T. vpisan na Pravni fak. v Padovi in je doktoriral 1924. Kot pripravnik je stopil v odv. pisarno dr. J. Agneletta (PSBL I, 8–9), potem dr. B. Furlana (PSBL I, 393–94), dokler ni odprl samostojne pisarne. 1940 so ga aretirali in postavili pred Posebno sodišče za zaščito države, na drugem trž. procesu 14. dec. 1941 pa obsodili na 16 let zapora. Zaprt je bil deloma v trž. jetnišnici, deloma v Castelfrancu (Emilia), od koder so ga Nemci v začetku 1944 prepeljali Trst in čez čas izpustili, vendar se je moral vsak teden javljati SS. Okt. 1944 ga je SS prvič, jan. 1945 drugič zaprla pod obtožbo, da sodeluje z OF in CLNAI (Osvob. svet sev. It.). Po vojni je bil član vodstva OF za Trst in Slov. Prim. ter član izvrš. odb. SIAU. 1949 sta se T. in dr. J. Ferfolja (PSBL I, 354–55) odtrgala od SIAU, ker nista odobravala mnogih njenih dejanj in stališč, ter organizirala skupino Neodvisni Slovenci. Na njuno pobudo so se 13. jan. 1950 prvič sestali zastopniki SDZ, SKSZ in Neodvisni Slov. ter ustanovili Akcijski odbor za obrambo STO. V odboru je bil tudi T. Te tri polit. skupine so 1952 skupaj nastopile na Slovenski narodni listi pri upravnih volitvah za trž. občinski svet. Po londonskem sporazumu se je T. umaknil iz aktivnega polit. delovanja. - Do aretacije je bil preds. Trgovskoobrtne zadruge v Trstu (ustanovljena 1906, prenehala 1941), ki je dala svojo hišo v ul. Acquedotto na razpolago DCM, da je v njej odprla 8-razr. dekliško osn. šolo (1907), še posebej pa je podpirala 3-razr. nižjo trg. šolo (ustanovljena 1910). Po vojni je bil T. soustanovitelj in upravni svetnik trž. Kreditne banke, preds. nadzor. odb. zadruge Naš Kras in pravni svetovalec mnogih slov. ustanov. Po smrti dr. J. Abrama 1952 je postal preds. društva Pravnik in po odprtju Kulturnega doma v ul. Petronio preds. Začasnega odb. za njegovo upravo. Po smrti edinega sina Sergija je veliko prispeval, da se je 13. okt. 1952 ustanovil Slov. visokošolski sklad Sergij Tončič, ki podpira zamejske visokošolske študente. - Pred vojno je objavil T. vrsto člankov v raznih revijah, po vojni je sodeloval v svojem imenu ali kot preds. društva Pravnik v PDk in drugih tukajšnjih časopisih. Večji njegovi spisi so: Memoriale dell'Associazione »Pravnik« (Il Giurista) di Trieste sulla validità delle sentenze pronunciate dal Tribunale speciale per la difesa dello Stato nei confronti di sloveni e croati (Trst, avg. 1940); Elementi dell'ordinamento giudiziario jugoslavo (Rassegna dei magistrati, a. VI, Milano 1966, 151–65); Celica 41 (PDk 28. okt. do 15. nov. 1945), v kateri je opisal skupni zapor s Tomažičem, Kosom, Ivančičem, Vadnalom in Bobkom, razpravo in smrt ustreljenih; Iz spominov na težke dni (PDk 16. maja 1965) je opis obeh aretacij po SS; Ob 30-letnici Tržaškega procesa (PDk 12. dec. 1971). Za 50 let odvet. delovanja je dobil jan. 1976 spominsko medaljo Odvet. zbornice. Kot človek je bil srčno dober, prepričan demokrat, zelo razgledan in velik strokovnjak v pravu. Preden je sprejel pravdo, je skušal ljudi pomiriti, da jim je prihranil stroške in sitnosti. Bil je taka osebnost, da je pritegnil ljudi različnih nazorov.

Prim.: Vprašalna pola; arh. SKSZ; E. D'Agostino, Professionisti ed artisti della V. G., Torino 1935, 321 s sl.; La sentenza nel processo dei terroristi, Il Popolo di Trieste 15. dec. 1941; Čermelj, Proces 1941, 45, 72, 85; Aula IV; Dr. F. Tončič sedemdesetletnik, PDk 29. sept. 1963; dr. Vl. Turina, Gospodarsko uveljavljanje Slov. na Prim. v začetku stoletja, Zaliv 14–15, Trst 1968, 24; J. Koren, Ob 80-letnici dr. F. T. Sprehod po življenjski poti, PDk 29. sept. 1973 s sl.; Isti, Umrl je dr. F. T., PDk 5. nov. 1978 s sl.; Isti, Dr. F. T., NRazgl 8. dec. 1978, 681; Jubilant dr. T. med nami, PDk 4. okt. 1973; Zaslužno priznanje dr. F. T. za 50 let odvet. delovanja, PDk 21. jan. 1976; A. Sfiligoj, Začetki boja proti fašističnemu nasilju za pravice slov. naroda na Prim., Utripi, Trst dec. 1975 - mar. 1976, 27, 33–34; † dr. F. T., KatG 9. nov. 1978; Umrl je dr. F. T., NL 9. nov. 1978; L. B.(erce), Ob smrti dr. F. T., Gosp 10. nov. 1978 s sl.; Sl. Tuta, Dr. F. T. v zebrasti obleki l. 1941 v Castelfrancu, PDk 12. nov. 1978; F. T., JKol 1979, 13 s sl.

Jem.