Tomšič, Ivan (1838–1894)

Tomšič Ivan, pisatelj in vzgojitelj, r. 4. dec. 1838 v Vinici učitelju Bernardu (gl. čl.) in Katarini r. Malnerič, u. 17. apr. 1894 v Lj. Osn. šolo je obiskoval doma, 1855–8 3 razr. gimn. v Lj., kjer sta ga podpirala J. Bleiweis (SBL I, 42–7) in Andr. Zamejec, nato prestopil na učiteljišče in ga 1860 končal. Kot drugoletnik-učiteljiščnik je 1859/60 pomagal na normalki, 1860–7 služboval v Tržiču na Gorenj., nato bil pomožni učitelj na lj. normalki in od 1872 redni učitelj na vadnici, kjer je ostal do smrti. Od 1889 je bil okraj. šol. nadzornik za lj. okolico.

T-evo pisateljsko in vzgojno delo je obsežno in mnogostransko. Pisati je začel pod vodstvom očeta Bernarda v Vedežu, nato 1854–5 v ŠP (Janez T.) in v ZD 1854; poleg pesmi in kratkih povesti je najznačilnejši spis Narodni običaji v Vinici na Dol. (ŠP 1854, 179). Pod vplivom brata Ljudevita (gl. čl.) je 1863–4 sodeloval tudi pri Torbici. Iz Tržiča je marljiva dopisoval v UT, zlasti o stanovskih in vzgojnih zadevah, mdr.: Nekoliko o nalogah (1863); O branju koristnih knjig (1865); v dopisih Izpod Ljubelja (n. pr. 1866, 44, 128, 306) graja učitelje, ki se ne izobražujejo in nič ne berejo, govori o pomenu učiteljskega tiska, o šol. konferencah, o tržiški glavni šoli; poleg tega sestavke: Ljudska šola na nravni podlagi (1865); O dobrem in uspešnem poduku (1865); Zakaj ljud. učilnice ne zadostujejo svoji nalogi (1866); Poljedelstvo v ljud. šolah (1866); Knjižnica ljud. učitelja (1867); Črtice o izreji (1867); stalno pa sodeloval s pesmimi. Na prvem obč. zboru ljud. učiteljev v Lj. avg. 1872 predaval Kako naj se slov. učitelj za svoj stan izobražuje in poudarjal, naj bo pouk v osn. šolah slov., zato pa je treba tudi slov. učiteljišča (1872, 321–6, 341–4). V N 1868 je obširno poročal o svojem bivanju na Dunaju: Šest tednov na Dunaju ali gospodarsko-kmetijska šola za učitelje; 1869: O mokroti in močvirnosti zemlje; v B 1869: O gnojnej jami ali gnojišču; 1869 do 1870 je pod nasl. Srenja pod lipo napisal enajst pogovorov o kmetijstvu. Z manjšimi prispevki je podpiral tudi SG (1866, 302; 1867, 30, 120, 328). Za SM, kjer je bil odbornik od 1872, je po Costovi (SBL I, 85–6) smrti sestavljal Slov. bibliografijo (LMS 1876–93; ocena R. Perušek, LZ 1891, 177 sl.) ter obj. zgod. gradivo Znamenitosti v Tržiču na Gorenj. iz franc. dobe (ib. 1885, 271–87). Za gledališče je priredil enodejanko Dva zeta (1879, ST 44b).

V posebnih knjižicah je T. izdajal šol. pripomočke, domoljubne življenjepise, zlasti pa nravno vzgojne in gospodar. nauke, npr.: Zlati orehi slov. mladosti v opomin. 1866, 1888²; Poboljšani sosedje ali sadjereja v po govorih za domače ljudstvo. Clc 1867; ABC v podobah in besedi za otroke. 1868; Prirodoslovje v podobah. 1869; Navod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom. 1869 (poslovenil po Mavriciju Scheyeru); Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke. Clc 1870; Voščilna knjižica ali voščilni listi za novo leto, godove in rojstne dneve. 1870; Nazorni nauk za slov. mladost. 1872, 1883²; Krištofa Šmida sto malih pripovedk za mladost. 1872; Gledališke igre za slov. mladino. 1875; Dragoljubci. 1879; Peter rokodelčič. 1880 (poslov.).

T-evo največje vzgojno in pisateljsko delo je bila ustanovitev mladin. lista V, ki ga je od 1871 do svoje smrti v veliki meri sam pisal. V začetku ga je moral odločno braniti proti narodnim nasprotnikom (prim. Odprto pismo, N 1872, 257–8), počasi pa mu je znal pridobiti star. in mlajše sodelavce; z V-em je utemeljil naše starejše mladinsko slovstvo; v njem je obj. Levstik znamenite otroške pesmi, sodelovala je L. Pesjakova (SBL II, 316–8), razni šol. vzgojitelji ter pisateljski in pesniški začetniki, npr. F. S. Finžgar in vsi pripravljalci moderne. Stritar je v Z 1879 (240, 254, 270, 285) pohvalil Vrtčevega urednika, njegovo vsebino in lepi jezik, ustavil pa se je ob Dragoljubcih in obširno govoril o zdravi in nravni vzgoji ter pisatelje spodbujal k delu z mladino (ZbD VI, 280–5). - Prim.: Glaser IV, 344–7; Marn XXIX, 45–55; Simonič 529–40; izv. lj. višje gimn. 1856–8; N 1866, 247; 1869, 366; 1872, 222; 1875, 267; 1879, 236; Z 1879, 380; SN 1880, št. 282; DS 1894, 321–2 (s sliko); LZ 1894, 309; S 1894, št. 87; SN 1894, št. 87, 89, 93; UT 1894, 129–33; V 1894, 87, 90–3 (s sliko); IS 1926, 368–9; 1931, 89; Fr. Goestl, Kron 1937, 7; J. Lavtižar, Naši zaslužni možje. 1942, 90–3; J. Moder, Iz zdravih korenin, močno drevo. Clc 1952, 341; M. Boršnik, SR 1969, 53; B. Berčič, Mladost Ivana Tavčarja (dis.) 1971, 316; Ob 100-letnici mladin. lista V. 1971 (razst. katalog, s sliko); E. Bojc, Pregovori in reki na Slov. 1974, 21. Kr.