Tomšič, Emanuel (1824–1881)

Tomšič Emanuel, pesnik, polbrat Bernardov (gl. čl.), v Trebnjem na Dol. r. 26. mar. 1824 in tam u. 29. jun. 1881. Šolal se je najprej pri očetu Matiji (mati Frančiška r. Novak), druge šole niso znane; napravil je 3-mesečni učit. tečaj v Celju ter dobil 23. jul. 1845 spričevalo za šolski pouk in 3. avg. 1845 še posebej dobro spričevalo iz glasbe; 23. in 24. sept. 1847 opravil konzistorialni izpit. Od jeseni 1845 je bil pomočnik pri svojem očetu v Trebnjem, po njeg. smrti 1850 postal začasni učitelj; 21. marca 1856 je bil premeščen na glavno šolo v Vipavi, 1. okt. 1857 v Gor. Logatec; od tod si je želel domov, kjer je imel še mater in sestri in kjer so mu najemniki uničevali posestvo (1/4 kmetije); šele 1860 je bil premeščen v Mirno Peč, 1868 pa se je odpovedal učit. službi. Nekaj časa je bil trebanjski župan; 1873 so ga postavili za kandidata dež. zborskih volitev, pa se je zaradi bolezni odpovedal in zmagal je nemškutarski K. Deschmann (SBL I, 131–5; Šuklje I, 72–3; N 1873, 318, 345; SN 1873, št. 234, 237). - Pesnil je v N (1847–9), ZD (1851–63); izmed noviških pesmi sta značilni sonet Korun (1848, 117) in epska v nibelunški kitici Murdoha kamen na Mulu (Slov. novine 1849, 161–3; ponatis v Pravem Slovencu 1849, št. 41, 42 in SB 1852, 321–3). Bil je dober verzifikator, zlasti spreten priložnostni pesnik. - Prim.: Marn XIX, 18–9; Novakovo gradivo, 434; S 1881, št. 71; SN 1881, št. 146; V 1881, 126. Kr.