Tomšič Srebotnjak, Dubravka (1940–)

Tomšič Dubravka por. Srebotnjak, pianistka, r. 6. febr. (ne dec.) 1940 (ne 1941) v Dubrovniku univ. prof. Ivanu (gl. čl.) in Pini r. Lardar, živi v Lj. Osn. šolo je obiskovala 1947–51 v Lj. (Vrtača), tu hkrati 1946–51 Sred. glasb. šolo in Akad. za glasbo, priv. pa klavir pri Zori Zarnik; 1952–7 je štud. kot štipendistka na Juilliard School of Music (pri Katherine Bacon, z dipl.) ter 1955–7 na Notre Dame High School (z mat.) in na Columbia univ. 1957–9 tri sem., 1959 dosegla naziv Bachelor of Science. Vmes se je v okviru Aspen Summer-School (Color.) izpopolnjevala pri Alex. Uninskem, 1957–9 pa pri Arth. Rubinsteinu v New Yorku. Koncertirala je v vseh pomembnejših centrih Evrope, ZDA, Kanade, Avstralije in Afrike, nastopala na recitalih in kot solistka z znanimi orkestri, na RTV ip. Od 1967 je prof. za klavir na Akad. za glasbo v Lj. - Nagrade in priznanja: Ern. Hutcheson Spec. Award, 1957 New York; Carl M. Roeder Memorial Prize, 1957 New York; 3. nagr. na konkurzu Ferruccio Busoni, 1961 Bolzano; Prešern. sklada, 1962 Lj.; 1. nagr. na mednar. Mozart. festivalu, 1967 Brussel; Župančičeva mesta Lj. 1970; Prešernova 1975; AVNOJ 1976.

T-eva je že vrsto let med vodilnimi jsl pianisti. Prvič je javno nastopila s petimi leti v Dubrovniku, od 1946 nastopala po Jsli, prav tako med šolanjem v ZDA, solistično ali z orkestri: 1953 v Chicagu (prvič), 1955 z newyorško filharmonijo (prvič); 1957 v Carnegie Hall (samost. recital); od 1959 z velikim uspehom v že omenjenih državah, zlasti s programom, ki sega od Mozarta in Beethovna do Rahmaninova in Prokofjeva, torej z »železnim« repertoarjem koncertnih hiš, v okviru katerega je mednar. konkurenca najhujša; z vodilnimi orkestri in dirigenti kot Lovro Matačić, Mosche Atzman, Dean Dixon, Kiril Kondrašin, Jan Kreuz, Efrem Kurtz, Charles Mackeras, van der Noot, W. van Oterloo, John Prichard, Fritz Rieger, Mario Rossi, Wolfgang Sawalisch, Stanisl. Wislocki, Carlo Zecchi idr. Posnela je gramof. plošči: 1976 (F. Liszt, S. Prokofjev, A. Srebotnjak); 1977 (P. I. Čajkovski). - Prim. mdr.: osebni podatki; SBibl 1951—; NZ 1951, 90–1 (s sliko); 1957, 76–8 (s slikami); NRazgl 1954, št. 19; 1969, 573–4; Koncertni list Lj. 1956, 180–1 (s sliko); Mlada pota 1962, 379–80; Muzička enc. IV. Zgb 1963; Ko je ko u Jsli. 1970, 1087; Glasbena mladina 1971, št. 6 (s sliko); Rodna gruda 1973, št. 3 (s sliko); Delo 1975, št. 38; 1978, št. 197; VMrb 1976, št. 303; LDk 1978, št. 238; na tujem: H.-P. Range, Die Konzertpianisten d. Gegenwart. Lahr/Schwarzw. 1966; Informatia Bucurestiului 1967, 25. dec.; La Libre Belgique 1967, 21. sept.; Stuttgarter Nachrichten 1967, 2. dec.; Süddeutsche Zg 1967, 13. jan.; 1972, 15. sept.; Kurier (Wien) 1968, 14. jan.; Telegraf (W. Berlin) 1968, 6. apr.; Corriere della sera 1969, 24. mar.; The Daily Telegraph 1969, 14. avg.; 1972, 19. sept.; Diario de noticias (Lisboa) 1969, 11. dec.; L' Express (Paris) 1969, 29. sept.; Der Morgen (Berlin) 1969, 11. nov.; Népszabadság 1969, 23. apr.; Le Peuple (Charleroi) 1969, 3. okt.; Sächs. Tageblatt 1969, 12. nov.; Times 1969, 14. avg.; 1972, 26. sept.; D. Union (Dresden) 1969, 11. nov.; Večerní Praha 1969, 7. jan.; Algemeen Handelsblad 1970, 11. marca; Evening Bull. (Phil.) 1970, 3. avg.; The Express (Phil.) 1970, 3. avg.; France-Soir 1970, 14. maja; Haagsche Courant 1970, 9. marca; Het Parool (Amsterdam) 1970, 7. jan., 11. marca; La Notte (Milano) 1970, 24. marca; Il Piccolo 1971, 19. jan.; The Herald (Melb.) 1971, 10. maja; The Mail-Star (Halifax) 1971, 5. okt.; The Sunday Australian 1971, 16. maja; The Sydney Morning Herald 1971, 13. maja; Abend Zg 1972, 15. sept.; Tages Zg (München) 1972, 15. sept.; Who's Who in Music. London 1972. Rjc.