Tominec, Angelik (1892–1961)

Tominec Angelik (pri krstu Janez), teolog in sociolog, v Lj. r. 1. jan. 1892 žel. vlakovodji Janezu in Mariji r. Stegnar (prvorojenec izmed 10 sinov) ter u. 2. apr. 1961. Gimn. je obiskoval 1902–7 v Lj., po vstopu v frančišk. red 1907 jo 1910 končal na Kostanjevici pri Gor. (z mat.). Po bogoslovju v Kamniku je bil 1914 ord., štud. teol. v Rimu (Colleg. internat. di S. Antonio) in v Fribourgu (Švica), kjer je bil 1917 prom. za dr. teol. z dis.: Vorherbestimmung d. Menschwerdung Christi nach d. Lehre d. Franziskanerkardinals Matth. v. Aquasparta (delni natis: Mostar 1920, gl. oceno v: Nova revija 1922, 84). V tem času je bil posrednik za podatke o slovan. avstrij. ujetnikih v Rusiji. - Službo je nastopil v Lj. 1917 kot vojni kurat lj. bolnišnic (skrbel tudi za it. vojne ujetnike na lj. gradu), kot lektor franč. redovne šole poučeval tudi bogoslovje, sicer bil kaplan 1921–31 franč. župnije ter 1931–9 in 1945–61 župnik; 1945–56 gvardijan. V vodstvu franč. province je bil večkrat tajnik, prokurator in definitor (1940, 1956). Med 2. svet. vojno je dosledno zavračal sodelovanje z okupatorjem, bil zaprt: apr. 1943 in dec. 1944, nato konfiniran z bratom Romanom (gl. čl.) v Hrenovicah pod Nanosom do konca vojne. - T. se je s predavanji udeležil več kongresov in srečanj, med njimi 1. slovan. kongresa franč. profesorjev v Zgbu 1935 (gl. Collectanea franciscana slavica I. Šibenik 1937, 245–62) in 1. mednarodnega kongresa za pastoralno liturgijo v Assisiju 1956 (gl. Nova pot 1956, 404 do 415). - L. 1954 je bil imenovan za častn. člana CM društva slov. duhovnikov (za ideološko delo pri krščan. socialn. gibanju); 1959 odlikovan z redom bratstva in enotnosti 2. stopnje.

Prve T-eve objave v tisku so morda osnutki za Pridige v DPast (1913–6, 1919), redno začel z njimi v CFr 1919, kjer je obj. številne članke vzgojne, apologet. in zgod. vsebine, npr. Pregled zgod. frančišk. na Slov. (1926–30), zlasti 1930–7, ko je list urejal.; o teol. in filozof. vprašanjih je pisal v BV (1922, 1924), Glasniku Srca Jezus. idr. Napisal je Sonce in senca - zagovori krščan. vere. Celje 1925 MohK 8). Med 1928–39 je izdal 8 molitvenikov v več ponatisih. Socialnopol. probleme je obravnaval v listih Č, Mentor, Pravica, Del. novice, Delav. pravica, posebno pa v SMI (Cerkev in država v sredn. veku, 1923, 153–9; Nauk sv. Tomaža Akv. o bogastvu, 1924, 174–8; Osnova krščan. socializma, 1925, 129 do 38) in v knjigi Osnove krščan. socializma. 1931 (prevod okrožnice Leona XIII. Retam novarum, z obširnim komentarjem; ponat. v zborniku Katol. socialna in polit. doktrina. I. 1969, 1976² brez navedbe prevajalca). Na področju zavarovanja je 1930 dosegel ustanovitev priv. pokojnin. združenja Podporni odsek za starost in onemoglost Pax et bonum za vse člane III. reda (gl. pravila v: CFr 1930, 299 sl.). - V času župnikovanja je 1935 dal prenoviti Langusove (SBL I, 614–6) freske v franč. cerkvi Mateju Sternenu (ib. III, 478–9); 1937 je sezidal Collegium seraphicum po osn. zamisli J. Plečnika (ib. II, 372) in načrtih L. Khama, namenjen za stanovanja študentom, ter franč. dvorano (pozneje Mest. gledal., Nazorjeva ul.); med 1945–56 je dal prenoviti krstilnico v cerkvi in preurediti spodnji del samostan. hiše s porto (oboje arh. VI. Gajšek). - V prvih letih službovanja v Lj. je uredil in popisal fond franč. knjižnice (katalog med 2. svet. vojna uničen), ki je spomeniško zaščitena; uredil provincialni arhiv, med 1933–44 pa urejal glasilo lj. župnij Vera in življenje. - Psevd.: at; A. T.; Atom; Dr. P. A. T.; P. A. T.; st. - Prim.: osebni podatki; osebna pola (ŠkALj); bibliografija člankov o delav. gibanju na Slov. (IZDG); šematizmi franč. province; CFr 1939, 206–8 (s sliko); S 1942, št. 3; Nova pot 1958, 473; 1961, 364; Družina 1961, št. 5; Delo 1961, št. 92; Poročila slov. franč. provincije 1961, št. 4; Okrožnica škofij. ordinariata Lj. 1961, št. 5; F. Verbinc, Filozofski tokovi na Slov. 1970, 297. - Slika: IS 1931, 153. Slk.