Slovenski biografski leksikon

Tominc (Tominz) Alfred, slikar, v Trstu r. 21. maja 1854 slikarju Avgustu (gl. čl., vnuk Jožefa T-a, gl. čl.) ter Anni r. Marussig in u. 22. dec. 1936. Slikarstva se je učil 6 let pri svojem očetu; s priporoč. slikarja C. dell'Acque je bil ok. 1870 sprejet v privatno šolo slikarjev Emil & Benno Adam v Münchnu, se po njihovem zgledu posvetil slikanju konj in lovskih prizorov; izpopolnjeval se je v Florenci. Po očetovi smrti je bil 1883–925 ravnatelj muzeja Revoltella v Trstu.

T. je delal za grofa Raffaela di Novarro, za grofa F. K. Schönborn-Buchheima na Dunaju, za dunaj. trgovce umetnin, mdr. za Abelesa in Wintersteina; za svojega mecena grofa P. Romo je napravil sliko Konjski semenj in zanjo na razst. v Gor. 1887 prejel srebrno medaljo. Razstavljal je motive s konji v Milanu, 1870; Trstu (muzej Revolt.) 1873–83, na Dunaju in v Torinu, 1880; Gor. 1894; Padovi 1928. L. 1902 je na Dunaju prejel za sliko Četverovprega (na umetnostnoindustrij. razst.) srebrno medaljo, 1909 tu zlato. - T-čeva dela hranita muzej Revoltella (portret barona G. B. Scrinzi; Konji na paši; Tekmovanje dvovpreg) v Trstu in NarG v Lj. (Konjeniška bitka, Dvorišče s konji); veliko jih je bilo prodanih v Ameriko in Rusijo. - Prim.: Steska 234, 238; Thieme-Becker XXXIII, 267; Catal. delle opere d'arte esistente nel Civico museo Revoltella di belle arti in Trieste. Trst 144; L. C. Ippaviz, La prima espos. artist. goriziana. Gor. 1888, 28, 34; Espos. artistica (Catal.-Guida) 1894, 35–6, 38; S. Sibilia, Pittori e scult. di Trieste. Milano 1922, 339–43; Catalogo della mostra del ritratto venez. dell' Ottocento. Benetke 1923, 30; E. Bénézit, Dictionaire critique … III (1924), 906; VIII (1959), 337; J. Mal, Zgod. umetnosti pri Slov., Hrv. in Srbih. Lj. 1924, 37; [Dario de'Tuoni], Il Civico Museo Revoltella di Trieste (katalog). Trst 1933, 122; A. M. Comanducci, I pittori italiani dell otocento. Milano 1934, 738–9; C. Wostry, Storia del circolo art. di Trieste. Videm 1934, 15; Mostra postuma di Alfredo Tominz alla Galleria d'arte «Trieste». Trst 1937; R. M. Cossar, Storia dell'arte e dell'Artigianato in Gor. Pordenone. 1948, 315; U. Galetti in E. Camesasca, Encicl. della pittura Ital. 1951, 2439; Il Museo civico e le Gall. d'arte antica e moderna di Udine. Videm 1956, 298; A. M. Comanducci, Dizion. illustr. dei pittori … IV. Milano 1962, 1928; G. Coronini. Mostra di G. Tominz. Gor. 1966, 18 pass.; A. Martelanc, PDk 1966, št. 97; G. Coronini in Fr. Stelè, Jožef Tominc. Lj. 1967, 24 pass.; Galleria d'arte Moderna (katalog). Trst 1967, 64; Fr. Firmiani in Serg. Molesi, Catalogo della Galleria d'arte Moderna … Trst 1970, 142, 270; L. Menaše, Evropski umetnostnozgod. leksikon. 1971, 2156. Rzn.

Rozman, Ksenija: Tominc, Alfred (1854–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi707245/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TOMINC (TOMINZ) Alfred (Alfredo), slikar, r. 21. maja 1854 v Trstu in tam u. 22. dec. 1936. Oče Avgust (gl. čl., sin Jožefa Tominca, gl. čl.), slikar, mati Anna Marussig. Osnov. slik. znanje je verjetno dobil pri očetu, nato je bil na priporočilo slik. C. dell'Acqua sprejet v zas. slik. š. Adam v Münchnu (okr. 1870), ki je slovela po motivih živali, lovskih prizorov, konjskih dirk, bitk ipd. Izpopolnjeval se je tudi v Firencah in imel stike s slik. Fattorijem. Po vrtnitvi v Trst je zaslovel s svojimi slikami konj, ki jih je razstavljal predvsem v trgovini Schollian in na letnih razstavah muzeja Revoltella. Po očetovi smrti je bil sprejet za začasnega konservatorja v Revoltelli, maja 1887 je dobil dokončno imenovanje, 25. avg. 1899 se je poročil z Giovanno Luigio Nardin in imel z njo sina Avgusta (1899) in hčerki Ano (1890) in Ado (1893). Od 1916–18 je bil konfiniran s sinom Avgustom v Göllesdorfu na Avstr. zaradi filoitalijanstva. Po vrtnitvi je nadaljeval z delom v Revoltelli do upokojitve 1926. Kot direktor muzeja je obiskoval številne umetn. razstave zaradi možnih nakupov (potoval je z E. Scomparinijem). Delal je za grofa R. di Novaro, F. K. Schönborn-Buchheima, za razne trgovce umetnin (npr. Abeles, Wirterstein), za P. Romo itd. Posvetil se je skoraj izključno slikanju konj, ustvaril pa je tudi nekaj motivov drugih domačih živali, krajin, tihožitij (npr. Interier, na katerem je viden Pritlikavi ostrigar J. Tominca) in portretov (pri slikanju le-teh se je pogosto posluževal fotografij). Občasno se je posvečal tudi ilustraciji (ilustr. npr. dela G. Caprina I nostri nonni 1888, Marne Istriane 1889, Pianure Friulane 1892, Alpi Giulie 1895). Izdelal je tudi nekaj plakatov za Società di Trotto v Trstu. T. je bil tudi član Umetn. društva (Circolo Artistico, ust. 1884) v Trstu. - Sodeloval je na številnih razstavah: Milan 1870, Trst (Revoltella) 1873–83), Dunaj in Turin 1880; Gor. 1887 (s sl. Konjski sejem , za katero je prejel srebrno medaljo) in 1894 (s sl. Vrnitev s konjskih dirk in Tandem); Praga 1890 (s sl. Circus Maximus prejel zlato odličje); Trst 1890 (v Circolo Artistico s tremi sl.: Konjski sejem, Par v koleslju, Bojevnik na konju); Dunaj 1902 (s sl. Četverovprega prejel srebrno odličje). 1937 so v Trstu pripravili razst. njegovih del. T-eve slike hranijo muzej Revoltella v Trstu, Narodna gal. v Lj. (Konjeniška bitka, Dvorišče s konji), zasebniki po It., Avstr., Madž., Ameriki, Rusiji in verjetno še kje drugje. Nekaj T-evih del: Portret bivšega preds. muzejskega kuratorija bar. Scrinzija (Manzano ga napačno pripisuje Avgustu T.) po naročilu muzeja Revoltella; Portret Erminia Brili na konju; Dirka dvovpreg (1907); Konji na paši (1925).

Prim.: L. C. Ippaviz, La prima esposizione artistica goriziana aperta il giorno 15 ott. dell'anno 1887, Gor. 1888; S. Sibilia, Pittori e scultori di Trieste, Milano 1922, 339–43; J. Mal, Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih, Lj. 1924, 37; Catalogo della I esposizione goriziana di belle arti, 13–30 apr., Gor. 1924; Il Civico museo Revoltella, Trieste 1933, 122; A. M. Comanducci, I pittori italiani dell'Ottocento, Milano 1934, 738–39; C. Wostry, Storia del circolo art. di Trieste, Udine 1934, 15; Picc. 24. dec. 1936; S. Benco, Catalogo della mostra postuma di Alfredo Tominz alla Galleria d'arte »Trieste«, Trieste 1937; Thieme-Becker, XXXIII, 267; Cessar, Storia, 315, 331; E. Bénézit, Dictionnaire critique et documentaire des peintres, sculpteurs, dessinateurs et graveurs de tous les temps et de tous les pays, Paris 1959, VIII, 337; A. M. Comanducci, Dizionario illustrato dei pittori, disegnatori e incisori italiani moderni e contemporanei, Milano 1962, IV, 1928; Mostra di G. Tominz, Gor. 1966, pass.; J. Tominc (razst. kat.), Nar. gal., Lj. 1967, pass.; M. L. Tullio Gregori, I pittori triestini Augusto e Alfredo Tominz, Tesi di laurea, Università di Trieste, Facoltà di Magistero, 1967–68; F. Firmiani-S. Molesi, Catalogo della galleria d'arte moderna del civ. museo Revoltella, Trieste 1970, 142, 270; Menaše, str. 2156; SBL IV, 113-14 z liter.; L. D'Angelo, Il Tominz »dei cavalli« (v Arte in Friuli - Arte a Trieste, vol. 9, Udine 1986, 129–38. Članek je izvleček iz teze ist. avt. Alfredo Tominz pittore triestino, Università di Trieste, Facoltà di Lettere, 29 febbraio 1984 (pri prof. Deciu Gioseffiju).

V-č

Koršič, Verena: Tominc, Alfred (1854–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi707245/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine