Tomec, Miroslav (1850–1894)

Tomec (Tomc) Miroslav, slikar in cerkv. glasbenik, v Šentvidu pri Lj. r. 5. marca 1850 podobarju Matiji (gl. čl.) ter Ani r. Primec in u. 7. nov. 1894. Šolal se je 1862–5 na realki v Lj., 1871–4 na AUU v Münchnu (priporočilo B. Potočnika, SBL II, 458–60), za slikarstvo se je navdušil v očetovi delavnici, kjer mu je bil mentor slikar J. Wolf (vplival nanj z nazarenstvom); hkrati služboval kot cerkv. organist vsaj do 1890 v Šentvidu (gl. T-čeve dopise v CG 1878, 1880–4, 1886), od 1892 kot stolni koralist v Mrbu (gl. ib. 1892, 94–5), 1893 se tu brez uspeha potegoval za službo organista. Bil je strog pristaš cecilijan. gibanja ter dolgoletni odbornik Cecilijin. društva v Lj.; zložil in samostojno je obj. mašo Missa in honorem S. Viti M. Rev. Domino A. Potočnik dedicata. Op. 1. ad IV voces … (samozal., b.1.; gl. CG 1880, pril., 19–30).

Prvo znano T-čevo slikarsko delo je znamenje Brezmadežne (1867, po osnutku J. Wolfa) za Šentvid pri Lj. (zdaj v tamkajšnj. župnišču), za ž. c. je še izdelal slike: Srce Jezusovo, Srce Marijino, križev pot (1884 po J. Führichu), banderske slike (1885, 1888) in olt. sliko za pokopal. kapelico; za c. sv. Krištofa v L j. (danes sv. Cirila in Metoda, Bežigrad): Kristus in 4 evang. 1872; sv. Janez Nep. 1873; za ž. c. Ježica vel. oltar: Marijino kronanje 1871; sv. Kancijan in tov.; za p. c. Dravlje: Marijino Vnebovzetje 1873, sv. Kozma in Damijan 1873; sv. Alojzij na menzi; za p. c. Tomačevo vel. oltar: sv. Marjeta; za druge kraje, mdr. za ž. c. na Blokah: načrt za vel. oltar (v marmorju izd. J. Vodnik), sv. Trojica, sv. Mihael; za Gorenje Dole pri Škocjanu: križev pot za kapelo ob cerkvi 1869; za p. c. sv. Jožefa, Krško: Roženven. M. B. 1871; za p. c. Leskovec; za Poljane pri Podgradu: sv. Peter in Pavel, 1874 (najboljša slika); za Ž. c. Preddvor: križev pot, sv. Jožef; za ž. c. Preska pri Medvodah: križev pot (1879 po J. Führichu); za ž. c. Smlednik; za Šmarje na Dol., vel. oltar: Marijino rojstvo 1873; sv. Kozma in Damijan, Kamenjanje sv. Štefana (kopiji Metzingerjevih); za p. c. Šmarna gora: sv. Jožef 1877; Šmartno ob Savi; za ž. c. Štanga: križev pot, sv. križ, 1871–3; za Z. c. Trata: križev pot (po J. Führichu). Od posvetnih del mdr. risbo ge. A. Hofbauer, portr. Fr. Koširjeve 1869 (repr. ŽiS 1927, 1029; 1931, knj. 10, 356–8: dvomlj. Iv. oz. Franjo T.). Bil je lepopisec za nagrobnike in risal načrte za kamnoseka Vodnika. V času študija je izdelal sliko za Neukirchen (1871) pri Lambachu (Avstr.), nekje v Bosni sta sliki sv. Roka in Brezmadežne (1872). - Prim.: r. matice Šentvid n. Lj.; Iv. Kogovšek, Kronika Šentvida (rkp v župnišču); Steletovo gradivo; Steskovo gradivo; Cvetko III, 243, 251; LKU 17–8 (s sliko); Steska I, 314–5; Thieme-Becker 33, 265; ZD 1869, 158; 1871, 258, 357, 404; 1872, 88, 104, 246; 1874, 16; 1879, 352; 1880, 262, 301; 1889, 229; 1891, 143, 176; LMS 1880, 56; F. Schumi, Archiv f. Heimatkunde. II. zv. 1884–7, 165; S 1885, št. 127; 1891, št. 240, 241; Südsteier. Post 1892, št. 88; CG 1894, 88 (starost in dan smrti napačna); S. Premrl, ib. 1922, 76; isti, ib. 1942, 82; J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi dekanije Kranj. 1901, 160; Spominska knjižica. Ob 25-letnici Cecilijinega dr. v Lj. 1902, 81; Dm 1913, 518; IS 1926, št. 20; V. Steska, M 1926, 341–2; ZUZ 1928, 128; 1935, 53; J. Novak, Šmarna gora. 1928, 64; A. Dolinar, Pregled slov. cerkv. glasbe. 1942, 7; L. Menaše, Avtoportret na Slov. 1958, 105; E. Cevc, Slov. umetnost. 1966, 165; S. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji. 1972, 99, 103, 144. - Slika: avtoportret (mladostni in iz 1887, v lasti NarG); IS 1926, št. 20, 158. Blh.