Tomec, Ivan (1880–1950)

Tomec Ivan, astronom amater, r. 22. nov. 1880 pri Fari na Blokah gostilničarju Janezu (iz Podloža) in Tereziji r. Gruden, u. 21. marca 1950 v Lj. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju od 1887 in jo končal v Lj., kamor se je oče preselil 1890, a že 1892 odšel v Ameriko. Mati s 4 otroki je živela v pomanjkanju. T. je 1894–8 obiskoval gimn. in v 5. razr. izstopil verj. zaradi slabih gmotnih razmer; avg. 1899 je bil sprejet pri Finančnem ravnateljstvu in tu postal: davčni praktikant, 1906 adjunkt, 1915 upravitelj, 1929 blagajnik, 1931 kontrolor in 1932 inšp. Služboval razen v Lj. tudi v Kranju, Kranj. Gori, Ilir. Bistrici. L. 1918 je moral v Kamnik, kjer je ostal do upok. 1935, ko se je spet vrnil v Lj. - Od 1936 je bil član Astronom. društva v Bgdu.

Že v gimn. sta T-a posebno zanimali matem. in fizika; študiral ju je tudi potem, ko je šolanje opustil. Svoje prihranke je uporabljal za nakup knjig teh strok, 1905 za refraktor (paralaktično montiran Reinfelderjev refr. 68 mm) in za ureditev lastne astronom. opazovalnice v Kamniku v gradiču Zaprice, od 1935 v Lj. na dvorišču vogalne stanov. hiše Titove c. (tedaj Tyrševe 38) in Pražakove ul. - Posvetil se je predvsem rednemu opazovanju Sončevih peg (od bolezni ohromelemu je podatke z refraktorja beležil prijatelj P. Kunaver, SBL I, 587); znanje o Soncu, tedaj v zač. stadiju, je spopolnjeval s spektroskopskimi opazovanji: s posebnim, sekstantu podobnim aparatom (prizmasti krog) je določeval čas do 1 sek. natančno. Ko so prišli v prodajo radij. sprejemniki, je kontrola časa postala z 2 preciz. časovnikoma in z nihalno uro preprostejša. Mikrometrsko napravo je T. namestil kar na mikroskopsko vrtljiv projekcijski zaslon in si s tem zagotovil merjenje majhnih razdalj 1–2 sekund. Ob T-čevi sistemat. metodi so marsikatere zakonitosti prišle same na dan: npr. cikli so se izluščili iz serij t-subminimov, medtem ko je bila ugotovitev in določitev prave meje med obema polovicama Sonca ter ugotovitev lastne aktivnosti na Win E-ritmu trd oreh (prim. predg. v Tajne našega Sonca). Na podlagi dolgoletnih opazovanj je sklepal, da Sončeve pege v svoji aktivnosti vplivajo na Zemljo, predvsem na motnje magnetne igle, telegraf. naprav, radia, polarnega sija in da so v vzročni zvezi z neurji pa tudi s potresi. Postavil je teorijo, da je iz števila, obsega, gibanja in aktivnosti Sončevih peg moč sklepati na razmere na Zemlji. Trditve je podpiral z opozorili na vremenske katastrofe in potrese. Uvedel je nove strokovne izraze.- T. je pisal pogosto krajše članke v S (1941, št. 144; 1942, št. 183; 1943, št. 18, 146, 182, 245; 1944, št. 17), razpravo Aus meinem Sonnenarchive sta okrajšano obj. reviji Himmelswelt (Berlin 1929, 100) in Saturn (Bgd 1936); v slednji še pisal 1937 in 1938. Knjige: Die Rhythmen, die Pulsationen, die Herdzone und die Fernwirkung der Sonne. Kamnik, (samozal.) 1938; Die Erdbeben-Sonnenbeben. Groblje (samozal.) 1940; Tajne našega Sonca. Celje, MD 1947. - Ok. 1910 je zbral nekaj dijakov, ki so mu nesli stojalo in refraktor na vrh Triglava, kjer je skoraj vso noč opazoval nebo. - Prim.: arhiv SBL; Veselovo gradivo; SN 1940, št. 295 (s sliko); r. (= Silvo Breskvar), Tov 1950, 207 (s sliko); F. Dominko, KMD 1951, 60; D. Ravljen, Kol Prešern. Knjižnice. 1951, 66. Dmk.