Tomc, Matija (1814–1885)

Tomc Matija, podobar, r. 10. sept. 1814 na Šujici pri Dobrovi kmetu Gašperju in Heleni r. Štante, u. 30. maja 1885 v Šentvidu n. Lj. Podobarstva se je učil pri Jan. Groharju st. v Železnikih, a tudi pri M. Langusu (SBL I, 616), sicer se izpopolnjeval iz knjig in revij (naročen na Gewerbehalle idr.), močna opora in spodbuda mu je bil žpk B. Potočnik (ib. II, 458–60), mu dajal ideje in celo osnutke za dela. Ko se je oženil (prvič z Roz. Bitenc, drugič z Ano Primec), je 1836 kupil hišo v Šentvidu št. 8 ter odprl podobar. delavnico; v začetku delal vse sam, pozneje pripravljal le načrte; kipe so izdelovali po modelih (= večinoma vajenci in pomočniki) njeg. pomočniki, le marmoriral je vedno sam ali s sinom Francem. Od 1860–72 je pri T-ju delal slikar J. Wolf (oltarne slike), sodeloval pa je tudi z Ign. Tomanom (gl. čl.) iz Lj., zanj izdeloval načrte za oltarje.

T. je izdeloval oltarje, kipe, prižnice, božje grobove, spovednice, klopi, okvire ip., ponajveč v lesu, nekaj oltarjev in kipov v kamnu, mdr. za dom. ž. c. v Šentvidu: vel. oltar (1853, ponovil prvotni Langusov, slikan na steno); stranske oltarje sv. Nikolaja 1870, Janeza Krstn. 1870, sv. Ant. Pad. 1874, M. B. 1854. Za druge kraje: vel. oltarji: Borovec na Kočevskem (1864 v kamnu), kapelica v Braslovčah (1852, oltar M. B. sedem žalosti), Brezovica (1862–4, s kipi Fr. Zajca, tudi tabernakelj), Dedni Dol pri Višnji Gori (1865), Dobrepolje, Dravlje (1872, tudi kipe), Fara pri Kostelu (1862, tudi prižnico), Ježica pri Lj. (1871, tudi kipe, tron in 1872 tabernakelj), Lesce (1871), Mali Lipoglav na Dol. (1863, tudi tabernakelj), Trnovo v Lj. (nastavke za 5 oltarjev, prižnica idr.), c. sv. Lovrenca n. Polh. Gradcem (s Sim. Rupnikom), Mala Loka pri Domžalah, samostan s. sv. Križa (1852), Novo mesto, kapitelj. c. (1868 v lesu), Raka (1867 ter 4 kipe), Rob (1845), Sorica, Sostro pri Lj. (1864), Stanežiče (1856 tudi kipe), Šmarje na Dol. (še prižnico, tabernakelj idr.), Šmihel pri Nov. mestu (1866), Tabor pri Vranskem (še 2 stran. olt., prižnico idr.), Tomačevo pri Lj. (1837 in kipe), Zali Log (1866), Zapoge (1845, z 2 kipoma in tabern., kopija olt. iz M. Maggiore v Rimu); stranski oltarji mdr.: za Braslovče (1848 dva, s kipi in prižnico v lesu), ž. c. sv. Katarine v Topolu pri Medvodah (tudi prižnico in spovednice, v lesu), ž. c. Krško (1869 dva), ž. c. v Preboldu (dva), ž. c. Polje pri Lj. (1869 sv. Barbare in sv. Duha ter 2 v večjih kapelah), Semič (1856 dva); kipi mdr.: za lj. stolno c. 6 za stran. olt.; za fasado sv. Petra: sv. Peter in Pavel (1850, moravški kamen); za uršulinke: M. B. v novi kapeli; za Novo Štifto na Štaj. (1862, M. B., moravški peščenec); za Šentjošt nad Horjulom (za gl. oltar, še učenec Groharja st.); za Prebold: sv. Martin in Miklavž na vel. olt. itd.; tabernaklji: za ž. c. Dob 1867; Dobrova (1857 tudi b. grob); ž. c. Janče 1882; Lj.: sv. Florijan (1865, z 2 angel.); ž. c. sv. Jakob (za b. grob); ž. c. sv. Peter (1843 v lesu); zadnje T-čevo delo je relikviarij za p. c. na Skaručni. Delal je tudi kot pozlatar in restavrator v c. v Horjulu, na Jančah, pri Sv. Duhu (Šk. Loka), v Kropi, Trnovem v Lj., Polju pri Lj., Postojni, Preddvoru pri Kranju, Selcah, Šmartnu v Tuhinju, Stari Loki, Šmartnu pod Šmarno goro, Nov. mestu, Šmihelu pri Novem mestu, Trebnjem.

T. je slovel po kvalitetni izdelavi (ZD pogosto poročala in hvalila). Pripadal je dobi zgodovin. slogov, obvladal pa vse stile, a največ delal v zmerno klasicističnem, zlasti kipe, ki so pod Wolfovim vplivom (nazarenstvo) idealno lepi, umirjeni in mili. Po naravi talent, ki ni hodil v nobeno šolo, niti se ni učil pri kakšnem šolanem mojstru, je kot samouk razvil podobar. delavnico s štev. vajenci in pomočniki (tudi do 12), ki je pritegovala mlade umetnike in postala mala akademija; iz nje je vodila ena smer v moderno, druga pa prek Ogrina v duhu Wolfove tradicije v zatišje in konservativnost. Pri T-u so se šolali Rud. Cuderman, brata Štefan in Tomaž Čadež, Ant. Hribar, G. Schiffrer, Jož. Slovnik, brata Blaž in Janez Šubic (SBL III, 379, 706, 710) kot slikarja, Jan. Vodnik, bratje Franc (1821–88), Marko in Valentin Zajec, Miha Zalokar, Zvonimir Žvan; njeg. učenci pa bili Fr. Gregorin (nečak), Jan. Kunaver, Ant. Mlakar in seve oba sinova, Franc in Miroslav Tom(e)c (gl. čl.). - Prim.: Steskovo gradivo; Steletovo gradivo; Cevčevo gradivo in J. Curk, Topografsko gradivo, zv. 2, 105, zv. 8, 82 (oboje SAZU); Iv. Kogovšek, Zgod. Šentvida (rkp v župnišču); LKU 11–8; Carn. 1840, 254; N 1843, 39, 48; 1844, 191; 1848, 216–7; 1850, 120–1; 1852, 179; 1856, 214; 1857, 349; 1859, 400; ZD 1852, 88 sl.; 1853, 136; 1856, 106, 120; 1857, 87, 129; 1859, 110, 206; 1861, 144; 1862, 146, 161, 217; 1863, 221, 231; 1864, 142, 232; 1867, 198; 1868, 5; 1869, 391; 1871, 258; 1872, 256; 1874, 268; 1878, 315, 342; 1885, 183; 1900, 414; MHK 1858, 47; G. Dzimski, Laibach u. seine Umgebungen… Lj. 1860, 16, 52, 57; F. Schumi, Archiv f. Heimatkunde II. 1884–7, 165; K. Klun, Fr. Ks. Kramer, poslednjič korar v Lj. 1893, 85; A. Lesjak, Zgod. dobrovske fare. 1893, 71, 73, 74; DS 1894, 146; J. Kržišnik, Zgod. horjulske fare. 1898, 128; J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. 1901, 160, 308; F. Novak, Zgod. brezoviške fare. 1907, 100; J. Flis, Umetnost v bogočastni službi. 1908, 48–9; ZUZ 1924, 20; 1938, 58; F. Novak, Šmarna gora. 1928, 58; I. Vrhovnik, Trnovska ž. c. v Lj. 1933, 328, 329; Škofja Loka in nje okraj. 1936, 9. - Slika: arhiv SBL; T-čeva hiša: IS 1926, št. 20. Blh.