Tomažič, Jože (1906–1970)

Tomažič Jože, mladinski pisatelj in dramatik, r. 9. marca 1906 na Vel. Tinju na Pohorju nadučitelju Janezu in Ani r. Kiplinger (v družini je bilo 10 otrok), u. 6. jan. 1970 na Jesenicah (pok. v Slov. Bistrici). Po osn. šoli v dom. kraju je obiskoval učiteljišče 1920–4 v Mrbu (z mat.) in učiteljeval: v Kuzmi, Stanjevcih, Domanjševcih, Lendavi in na Vel. Tinju do 1934 (tudi šol. upravitelj). V l. 1934–6 je štud. slavistiko na VPŠ v Zgbu, nato bil predm. učitelj v Celju do 1941. Med 2. svet. vojno je kot begunec bival v Lj., od sept. 1941 do avg. 1945 bil angažiran kot igralec SNG Drame, v tem času se strok. usposabljal kot član Dram. studia (ustan. C. Debevec); po 1945 je poučeval sloven. na gimn. v Celju (tu veliko igral in režiral), v Črnomlju, od 1948–58 na gimn. na Jesenicah, od 1958 ravnatelj osn. šole P. Voranc do upok. 1968. Nov. 1969 je postal upravnik amater. gledal. Tone Čufar. - L. 1959 je bil odlikovan z redom dela III. Stopnje.

T. je napisal knjige: Pohorske pravljice. 1942 (liter. nagrada obč. Lj. za 1942); Dravska roža. 1943; Drvarka Marija. Legende. 1943; Pastirčkova nebesa. Legende. 1943; Pohorske bajke. 1943; Botra vila. Bajka. 1944; Mrtvo srce. Čarovničina hči. Dve pravljici. 1944; Oglarjev sin. Pripovedka. 1944; Pohorske legende. 1944; pripravljal je še roman iz življenja pohor. steklarjev z naslovom Steklene vrtnice; štev. članke ob raznih uprizoritvah v GL (Celje, Jesenice) idr., študijo Oris zgod. jeseniškega šolstva (Železar 1965, št. 13 sl.; 1966, št. 1). Zlasti na Jesenicah je razvil obširno kult. prosv. dejavnost, se uveljavil tudi kot dramatik z mlad. igrama Pohorska bajka (upriz. 1952) in Trije bratje (upriz. 1954), sicer še dramatiziral: ljud. po vest F. Kočevarja (SBL I, 483–6) Mlinarjev Janez (upriz. 1951 na Jesenicah, v Brestanici 1967 in Sevnici), J. Jurčiča Deseti brat (upriz. 1951), Domen (upriz. 1953); nar. motiv Lepa Vida (upriz. 1956), jo sam režiral kakor tudi ok. 41 drugih predstav (gl. mdr. Repertoar, kazalo). Kot igralec je zaslovel v vlagi Pravdača v Kreftovih Celjskih grofih (1948, lastna režija); s svojimi dijaki pripravil več odrskih predstav, vodil folklorni ansambel društva Svoboda, bil organizator. Prevedel je roman S. Košutić, Z naših njiv. 1943 in M. Ogrizovićevo Hasanaginico (upriz. 1952/3). - T-čevo književno delo se je gibalo v 2 smereh: med 1941–5 je objavljal v hitrem zaporedju pravljice, legende, bajke in pripovedke s snovjo predvsem iz ljud. izročila na Pohorju; od 1945 dalje je veljala njeg. glavna pozornost ljud. in mlad. igri, posebno v jeseniškem obdobju. Njeg. mladin. dela, ki so po obliki imela večinoma značaj slikanic, nekakšnih stripov, s posrečenimi risbami slikarja Jož. Beraneka, imajo za snov pohor. folklor. pravljičnost velikih gozdov, z množico bajnih bitij, kakor so rojenice, vile, vodovniki, jezerniki, zmaji, velikani ip. mitična bitja. V njih se je pokazal vešč pesnik pohor. pokrajine in njenih ljudi, pri čemer so se pokazale T-eve pisatelj. kvalitete: v izboru snovi, spretni obdelavi in sočnem jeziku, polnem pohor. posebnosti, s čimer daje svojim knjigam jezikovni pohor. kolorit. - Prim.: osebni podatki (arhiv SNG Lj.); SGL III, 732; Veselovo gradivo; A. M., J 1944, št. 186; GL Jesenice 1952/3, 38 (s sliko); Glas (Kranj) 1970, št. 4 (s sliko); Delo 1970, št. 6, 8; PD 1970, št. 4 (s sliko); Železar 1970, št. 1 (s sliko). Dbc.