Tomažič, Ivan Jožef (1876–1949)

Tomažič Ivan Jožef, 58. lavant. škof, organizator, r. 1. avg. 1876 pri Miklavžu pri Ormožu kmetu Antonu in Mariji r. Ozmec, u. 26. febr. 1949 v Mrbu (pokopan v franč. c.). Osn. šolo je obiskoval v dom. kraju, tu se je za T-a zavzela učiteljica Jos. Wessner in ga poslala na gimn. v Lj. (1887–95 z odl. mat.) ter ga s svojimi sestrami vzdrževala; bogosl. je štud. 1895–9 v Mrbu, 5. dec. 1898 bil ord. Služboval je kot kaplan 1899–901 pri Vidmu ob ščav., 1901–3 v Celju, nato šel v Innsbruck in 1906 bil prom. na teol. fak., vmes imenovan za škofij. tajnika in dvorn. kaplana v Mrbu do 1915, ko je postal stolni kanonik, nato 1921 dekan, 1925 prelat, 1928 pa bil na željo A. Karlina (SBL I, 429) imenovan za pomožn. škofa ter gen. vikarja. Od 1. avg. 1933 je bil lavant. škof do smrti. V l. 1920–2 je T. predaval cerkv. zgod. v mrb bogoslovju. Tu je kot semeniščnik sodeloval pri liter. društvu »Slomšek« in v njegovem rkp listu Lipica; v njem so študentje razen leposlovja (Ks. Meško idr.) prinašali članke razl. vsebine, prevajali predvsem asket. spise iz latinšč., nem. in franc.; v duhu slovan. vzajemnosti navezovali stike s češ., slovaš. in hrv. bogoslovci; spori med literarno in politično smerjo v društvu so verjetno vtisnili v T-ev značaj potezo, da je vse življenje iskal v navzkrižnih mnenjih sporazum. - T. je napisal razpravo Veto ali exclusiva pri volitvi papeža (VBV 1909, 273 sl.; 1910, 49 sl.), tu poročal o novih knjigah; kot Napotnikov tajnik (SBL II, 190–2) zbiral zgod. gradivo za njegove knjige. - Organizator. Z denarno pomočjo vse škofije je izvedel Karlinovo zamisel o novi stavbi bogosl. semenišča, dosegel, da je bila zavodu priznana stopnja visoke šole; razširil je poslopje dijašk. semenišča. Pod T-evim pokroviteljstvom je bila obnovljena notranjost stolnice (M. Mušič); da bi poživil versko življ., je dal mdr.: pobudo za evharist. kongres 1934 v Mrbu; za načrtno pridigovanje; nadaljeval od Karlina začeto delo za Slomškovo (ib. III, 367–79) beatifikacijo in poveril Fr. Kovačiču (ib. I, 539–40) zbiranje biogr. gradiva. Ob nastopu škofijske službe 1933 je napisal izjavo, da morata biti Cerkev in duhovščina nad političnimi strankami. Med 2. svetovno vojno je odklanjal vsako podporo političnim in vojaškim akcijam, zato je okupator ravnal s T-em kot z inozemcem brez državljanstva. Moral je voditi sam osrednjo upravo škofije nad pol milijona vernikov in opravljati dušnopast. dolžnosti v stolnici. Po 1945 je z osebnimi in pism. stiki z B. Kidričem urejal najbolj pereče zadeve škofije in nakazal pot poznejšim sporazumevanjem med Cerkvijo in državo. - Prim.: fond Tomažič, ŠkAMrb; Šematizmi lavant. škofije 1895–949; Berliner Dokument-Zenter, fond III, B. I. (Volkstum); Oglasnik lavant. škofije 1928–41; ČZN 1928, 129; IS 1928, 299 (slika); F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije. 1928, 437, 441; Spomenica ob 70-letnici lavant. bogosl…. Mrb 1929, 42 (s sliko); S 1933, št. 185; 1938, št. 279 (s sliko); KMD 1936, 105 (s sliko); 1947, 48 (s sliko); 1950, 103–6 (s sliko); Sporočila škofij. ordinariata v Mrbu 1945–9; SPor 1949, št. 51; M. Rybář, Zbornik ob 750-letnici mrb škofije 1228–1978. Mrb 1978, 44–102 (s sliko). Rhr.