Slovenski biografski leksikon
Tomažič Emil, stavbenik, r. 24. sept. 1892 v Vrhpolju pri Vipavi kamnoseku Andreju (iz Sanabora pod Colom) in Marjeti r. Kobal, u. 30. apr. 1945 na Planini nad Ajdovščino. Osn. šolo je končal v r. kraju, delovod. šolo TSŠ (gradb. odd.) 1914 v Lj.; ob začetku 1. svet. vojne bil vpoklican na fronto, v Rusiji bil v ujetništvu (nadaljeval šolanje), po 1918 nekaj časa uradnik pri banski upravi, 1929 je ustanovil samost. stavbarsko podjetje. Samostojno je zgradil več cest, mostov (v Slovenj Gradcu, Šk. Loki), javne in stanovanjske stavbe (osn. in meščan. šolo v Šk. Loki, osn. šolo v Kranju, bolnišnico v Mrbu; gimn. v Lj. za Bežigradom ter stanovanjski koloniji Vzajemne zavarovalnice in Železn. direkcije), vojaške objekte; opravljal regulacijska dela (na Muri, cesto Stara Vrhnika–Gradišče). Nekat. objekte, zlasti stanovanjske, je zidal z občutkom za dosežke sodobne arhitekture po lastnih načrtih (4-nadstr. stanovanj. hiši v Gregorčičevi in Kersnikovi ul. v Lj.). — Bil je napreden delodajalec, skrbel za delavce in med 1941–5 aktiven sodelavec OF; tik pred osvoboditvijo so ga domobranci ubili. — Prim.: Spominski almanah 339, slika 232; Kron 1935, 324; 1939, 13*, 31*, 45*; 1940, 7*; Spominska knjiga 1888–1938. Ob 50-letnici TSŠ. 1938, 156; Spominski zbornik Sje. 1939, 64. Brk.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine